Piše: A. H.(Nova24tv)
Po neuradnih podatkih virov, ki so blizu Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), naj bi predsednik vlade Robert Golob prejel osnutek sklepa, ki nakazuje na kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v zadevi, povezani s Tatjano Bobnar in domnevnimi pritiski na policijo. Podobno naj bi tudi osnutek sklepa v zadevi Karigador nakazoval na kršitev zaradi suma nasprotja interesov.
Ker komisija uradnih sklepov še ni objavila, te ugotovitve močno zaostrujejo politično napetost. Možnost predčasnih volitev je sedaj postala realna in to kljub temu, da je premier Robert Golob odločen speljati mandat do konca.
Napadi na KPK s strani Golobovih krogov, tako premierja osebno, kot tudi SDH in Damirja Črnčeca nakazujejo, da je nervoza visoka. Prav tako intenzivno, preko svojih medijev, napadajo svojega rivala na levici, Vladimirja Prebiliča, ki svoje stranke sicer še nima ustanovljene, a je ustanovni kongres napovedal 18. oktobra. Zanka okoli Goloba se tako iz dneva v dan bolj zateguje, kar pomeni, da ni več adut tranzicijske levice.
Na vidiku še kazenski postopek
Zadeva Bobnar sega v leto 2022, ko je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar na Komisijo za preprečevanje korupcije in tožilstvo vložila prijavo suma, da je Golob izvajal nedopusten pritisk na policijo v povezavi z domnevnimi “janšističnimi” vplivi v varnostnih strukturah. Te očitke so poleg elektronske korespondence podprla tudi pričevanja, ki kažejo na nezakonito vmešavanje v kadrovanje. Komisija je avgusta 2025 pripravila osnutek sklepa, ki potrjuje kršitev pravil integritete, in sicer vključno z nezakonitim poseganjem v neodvisnost institucij. Na podlagi teh dokazov je podprla nadaljevanje postopka, ki so ga začasno ustavili.
Ključni preobrat se je zgodil oktobra 2025, ko je Specializirano državno tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper fizično osebo – neuradno gre za Goloba, ki naj bi bil osumljen dajanja daril za nezakonito posredovanje po 264. členu Kazenskega zakonika. Če bo preiskovalni sodnik zahtevo sprejel, bo Golob postal obdolženec, postopek pa se bo prevesil v kazenskega.
Domnevna kršitev tudi v zadevi Karigador
Komisija je zadevo Karigador uvedla maja 2025, in sicer na podlagi predhodnega preizkusa, s katerim je zaznala utemeljen sum kršitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zaradi nasprotja interesov. Gre za več brezplačnih dopustov Goloba in njegove partnerke Tine Gaber v luksuzni vili hrvaškega poslovneža Tomaža Subotiča leta 2023. Subotić je bil hkrati imenovan v nadzorna sveta Splošne bolnišnice Celje in Psihiatrične klinike Ljubljana, za kar je poskrbela Golobova vlada. To vzbuja dvome o vplivu na javne odločitve.
Septembra 2025 je komisija poslala osnutek sklepa strankam. Ta nakazuje kršitev, saj Golob ni izkazal izločitve iz odločitev, povezanih s Subotičem, kljub zakonski obveznosti. Preiskava, ki jo vodi isti senat kot v zadevi Bobnar, se osredotoča na morebitno nezakonito darilo.
Golob je ob uvedbi preiskave zanikal nepravilnosti in jih pripisoval “medijskemu pritisku”, pri čemer je spremenil stališče – nekoč je obljubil odstop ob dokazani kršitvi, danes pa to označuje za nepomembno.
Posledice za Goloba in politične implikacije
Če se kršitve v obeh zadevah uradno potrdijo, Golobu grozijo denarne globe, predvsem pa politične posledice. V zvezi z zadevo Bobnar bi kazenska preiskava lahko privedla do prepovedi opravljanja javne funkcije zaradi zlorabe položaja, v zadevi Karigador pa bi nasprotje interesov spodkopalo njegovo kredibilnost. Koalicijski partnerski stranki (Levica, SD) sta zadržani, opozicija pa pritiska na konstruktivno nezaupnico. Sosledje dogodkov vodi v trenutno kar 50-odstotno možnost za predčasne volitve pred rednimi leta 2026, saj bi razpad koalicije oz. sodni preobrat povzročila vladno krizo.
