Piše: G. B.
Vlada je danes za državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje vendarle potrdila Andrejo Kokalj, aktualno nadzornico svetnico v službi za nadzor na Komisiji za preprečevanje korupcije, je po seji potrdila pravosodna ministrica Andreja Katič. Kokalj je bila sicer ena od dveh kandidatk, ki pa sta sprva dobili rdečo luč premierja Goloba. Sedaj se je vendarle omehčal, potem ko se je Katičeva danes sestala z Golobom.
“Ime državne sekretarke ni bilo zavrnjeno, ime je bilo zadržano do pogovora s predsednikom vlade. Do tega pogovora je danes prišlo, zato je ena od dveh državnih sekretark danes tudi imenovana,” je o tem danes povedal minister Matej Arčon, ki je po novem tudi podpredsednik vlade za področje komunikacije – karkoli naj bi že to pomenilo. Kokalj bo funkcijo državne sekretarke zaradi službenih obveznosti nastopila 25. marca. Na vprašanje, ali je tudi drugi predlog Katičeve zgolj zadržan, pa je dodal, da je to v domeni ministrice in predsednika vlade. “Pogovor bo tudi v kratkem opravljen in o tem bo vlada po vsej verjetnosti odločala prihodnji teden,” je navedel Arčon.
Za zdaj bo imela samo eno sekretarko
Katič in Golob sta se znova sestala po seji vlade. Dopoldne je Katič v izjavi novinarjem povedala, da pričakuje, da bosta s premierjem danes govorila tudi o doslej opravljenem delu na ministrstvu, odkar ga vodi sama. Med drugim o posebnem zakonu, s katerim bo vlada poskušala uresničiti odločbo ustavnega sodišča glede plač sodnikov, ter kako bodo ravnali v zvezi s prostori za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. “Mislim, da bo kar nekaj točk na dnevnem redu,” je dejala ministrica ob prihodu na današnjo sejo vlade. Arčon je danes ocenil tudi, da Golobovi zadržki pri imenovanju državnih sekretark niso povzročili trenj med SD, iz katere prihaja Katič, in največjo vladno stranko Gibanjem Svoboda. “Ministrica je zelo korektno nastopila, tudi v medijih, in tudi dobila ustrezne odgovore od predsednika vlade, zato je bila danes tudi imenovana ena od dveh državnih sekretark,” je dejal Arčon. Po informacijah STA je bilo imenovanje Kokalj uvrščeno na dnevni red seje vlade naknadno, torej šele ob današnji razširitvi.
Ministrico sicer zdaj čaka še iskanje druge državne sekretarke oziroma sekretarja, je povedala po današnjem popoldanskem srečanju s predsednikom vlade. Iskanje bo v njeni domeni, bo pa pred samim postopkom odločanja o tem seznanila tudi premierja. O pojasnilih premierja, ki je torej imenovanju ene od ponujenih kandidatk vendarle prižgal zeleno luč, drugi pa ne, pa je Katič dejala le: “Ljudje po določenem staležu ali starosti delajo takšna in drugačna dela, tako je zdaj brez zveze brskati po življenjepisu. Enostavno smo rekli, da so pomisleki in sem trenutno z eno državno sekretarko.” Obenem je ministrica zatrdila, da pri izbiri državnih sekretarjev ni šlo za trenja med koalicijskima partnericama, Gibanjem Svobodo in SD. Po njenih besedah je premierjeva zavrnitev morda nekoliko nenavadna, a v luči vseh “izzivov na ministrstvu za pravosodje” to razume.
Sicer pa je Katič predsedniku vlade na današnjem sestanku predala vse, s čimer se je na ministrstvu uspela seznaniti od nastopa funkcije v začetku meseca. “Od prezasedenosti zaporov do manka sredstev za Dobrunje in druge investicije, seveda smo govorili tudi o Litijski in državni sekretarki. Skupaj sva sklenila, da v čim krajšem času pripravim nov predlog,” je naštela ministrica. Glede prostorov za potrebe sodišč na Litijski cesti, nakup katerih je odnesel njeno predhodnico Dominiko Švarc Pipan, pa so po besedah Katičeve v teku “določeni postopki”, treba je pridobiti vso dokumentacijo, videti kaj stavba prenese. “Na podlagi tega predsednik vlade pričakuje, da bomo v najkrajšem možnem času tudi povedali, kaj lahko z njo naredimo. Seveda je treba preveriti tudi veljavnost posla,” je pojasnila.
V drugem delu sestanka pa so za skupno mizo sedli tudi s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem in predstavniki sodstva, pri čemer so po besedah ministrice govorili predvsem o prostorskih potrebah sodstva in novi sodni stavbi. V rokah ministrice pa sicer še vedno ostajajo vsa pooblastila, ki jih je ob prihodu odvzela sodelavcem na ministrstvu. Doslej je vrnila pooblastila za vodenje postopkov po zakonu o upravnem postopku in za odločanje v nekaterih upravnih postopkih, pri vseh ostalih pa bo še premislila, komu jih po podelila, je navedla.
Arčon novi podpredsednik vlade – kaj to pomeni?
Kot že rečeno, je minister iz kvote Gibanja Svoboda, pristojen za področje odnosov s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon novi podpredsednik vlade. Kot je pojasnil, bo pokrival področje komunikacije. “To funkcijo želim opravljati z vso odgovornostjo, resnostjo in seveda z zavedanjem, da je pred nami težko obdobje, obdobje velikih izzivov,” je dejal. “Moja osnovna naloga bo, da boste dobili vse ključne informacije, večinoma po seji vlade,” je dejal Arčon na novinarski konferenci po današnji seji vlade, na kateri je bil imenovan za podpredsednika. Podrobnosti o sprejetih odločitvah pa bodo v nadaljevanju, ne nujno na isti dan, pojasnjevali pristojni ministri, je bilo razumeti novega podpredsednika. Arčon se bo odzival tudi na aktualne teme, povezane z delom vlade. “To funkcijo prevzemam postopoma, delamo še določene preglede, kako bi bili čim bolj organizirani, čim bolj strukturirani, da bi vi čim lažje prišli do potrebnih informacij in da bi bila komunikacija čim bolj transparentna. To je naša želja in to je tudi naš cilj,” je povedal novinarjem. Opravili bodo tudi interno razpravo o tem, kako želijo komunicirati ob prihodu na sejo vlade in ob odhodu z nje, kjer novinarji večkrat ministrice in ministre prosijo za izjave o aktualnih temah.
Ob tem je zanikal, da vlada pripravlja novo strategijo komuniciranja. “Ne drži, želimo samo čim bolj strukturirano komunicirati,” je pojasnil. Je pa dodal, da mora komunikacija “potekati po različnih kanalih, bodisi po ustaljenem načinu novinarskih konferenc, izjav za javnost in tudi preko družbenih omrežij”. O najemanju zunanjih agencij za pomoč pri svetovanju pri odnosih z javnostmi na posameznih ministrstvih pa Arčon pravi, da je to stvar vsakega resorja posebej, kako se organizira. “Nekje je potreba po najemanju zunanjih svetovalcev, nekje pa te potrebe ni, na mojem resorju te potrebe ni,” je dejal. Za storitve komunikacijske agencije so se denimo odločili na ministrstvu za zdravje. Kot so pojasnili za STA, bodo v letošnjem letu pripravili številne rešitve za izboljšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvenega sistema. Ker je zdravstvo kompleksen sistem, ukrepi pa pogosto zapleteni, jim pri komuniciranju teh rešitev pomaga agencija Propiar. Agencija je bila izbrana na podlagi treh ponudb. Pogodba je bila sklenjena za obdobje od 4. januarja do 26. decembra letos. Cena ure po pogodbi znaša 111 evrov brez DDV oziroma 135,42 evra z DDV. Okvirna pogodbena vrednost za obdobje 12 mesecev znaša 48.751,20 evra z DDV. Do danes so po pogodbi agenciji izplačali 5.010,54 evra z DDV. Obračunajo se samo dejansko opravljene storitve, so ob tem poudarili na ministrstvu.
Arčon je postal četrti podpredsednik vlade poleg ministrice za zunanje zadeve ter predsednice SD Tanje Fajon, ministra za delo Luke Mesca (Levica) in ministra za finance Klemna Boštjančiča. Boštjančič je bil na podpredsedniško funkcijo imenovan januarja. Do julija lani pa je bil podpredsednik tudi nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki pa je s funkcije ministra odstopil. Funkcijo podpredsednika vlade v skladu z zakonom o vladi opravlja eden ali več ministrov, ki jih na predlog predsednika vlade imenuje vlada. Minister, ki opravlja funkcijo podpredsednika vlade, nadomešča predsednika vlade, če je ta odsoten ali zadržan, pri predstavljanju vlade, pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave, ne more pa ga nadomeščati pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na imenovanje in razrešitev ministrov.
Arčon je sicer že pred dnevi za STA pojasnil, da je boljša komunikacija tudi cilj “manjše reorganizacije našega dela tako v stranki, vladnem kabinetu kot tudi poslanski skupini, s katero stremimo k izboljšanju dela stranke, ki je vpeta v parlament in v vlado”. V zadnjih dneh se je sicer tako v Gibanju Svoboda kot v najožjem delovnem krogu premierja Goloba zvrstilo več kadrovskih menjav. Kabinet predsednika vlade namreč zapuščajo vodja njegovega kabineta Petra Škofic, državna sekretarka za kulturo Kaja Širok in premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban, s funkcije generalne sekretarke stranke Gibanje Svoboda pa se s koncem meseca poslavlja Vesna Vuković. Vuković bo nasledil aktualni direktor Kontrole zračnega prometa Rok Marolt, Škofic pa sedanji sekretar poslanske skupine Svoboda Luka Špoljar.
Ali torej pomeni, da bo Arčon tudi neke vrste “minister za informiranje”? Ta funkcija ne obstaja že dobrih 30 let, zadnji minister s to funkcijo je bil Jelko Kacin leta 1992. Glede na to, da je bil Arčon imenovan za četrtega podpredsednika vlade, nekateri sklepajo, da s tem krepi svojo vlogo ne samo v vladi, ampak tudi v Gibanju Svoboda in je možen naslednik Roberta Goloba. Je pa glede na komunikacijsko strategijo povsem mogoče, da bi Arčon morda v kratkem postal nekakšen “naddirektor” Ukoma, saj naj bi se Petra Bezjak Cirman s te funkcije poslavljala. Po nekaterih namigih bi lahko zasedla mesto direktorice STA, kjer je sedanji direktor Igor Kadunc napovedal upokojitev.
