Tukaj so poskušali spremeniti nepogljivce s pomočjo takratnih »najsodobnejših » dosežkov dveh do takrat najbolj »uspešnih« totalitarnih družb, fašizma in komunizma, s kombinacijo pristopov Gestapa in NKVD.
Goli otok pred spremembami na »bolje« je bil resnično goli, brez kakršnega koli rastlinja, ki bi imelo normalno ali približno normalno vegetativno obdobje Preden so prišli na otok prvi kaznjenci, tu ni bilo nobenega zelenja temveč je bilo pusto, golo, samo skale in kamenje, piše spletni portal vfokusu.com.
Ko so na otok pozneje pripeljali mlade sadike dreves, so morali kaznjenci najprej odstraniti kamenje, nasuti zemljo, kolikor so je lahko izgrebli iz kamnitih tal, potem pa te krhke sadike zaščititi pred soncem. Z lastnimi telesi, seveda z rokami na hrbtu in s prepognjeno glavo so senčili mlade sadike, da jih pripekajoče in močno žgoče sonce ne bi »spržilo« oziroma posušilo takoj, s tem da so se mogli rotirati, oziroma spremljati pot sonca in se obračati, obenem paziti da to naredijo s čim manjšo porabo energije. V času trajanja njihove »dnevne« obveznosti so dobili kozarec vode. Bode v oči tudi danes informacijska tabla na kateri piše: »Industrijski obrati zgrajeni za čas Informbiroja, ki kasneje pridejo v funkcijo. Vsi obsojenci so imeli svoj osemurni delovnik, ki so ga preživeli na delovnem mestu, ki je bilo seveda odvisno od njihovih psihofizičnih zmožnosti. Za nadure in delo čez preseženo normo so bili nagrajevani ali celo plačani«. Normalno presojajoči človek ne more drugega, kot da se grenko nasmeji in zgrozi obenem nad takšno stopnjo podcenjevanja in zaničevanja človeka in človeškega dostojanstva.
