Piše: I.K. (Nova24tv)
Zvjezdan Radonjić je najboljši dokaz, da bivši generalni tožilec Drago Šketa ni šel kar tako v Rusko federacijo podpisovat sporazumov o sodelovanju z ruskim fašističnim pravosodjem. Slovensko pravosodje se je namreč v zadnjem desetletju izrodilo v podobno travestijo, kot je rusko. Prirejene sodbe, preganjanje političnih disidentov in ideoloških nasprotnikov ter ideološka izbira sodnikov ter sodnikov porotnikov so na dnevnem redu. Le Radonjić se je temu uprl. Zato ga leva globoka država, ki obvladuje pravosodje, silovito napada.
Poročali smo že o tem, kako so prejšnji teden nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića v lisicah kot kakšnega kriminalca pripeljali pred celjsko sodišče, kjer so mu sodili zaradi razžalitve. Zdaj gre pravosodna travestija še dlje. Celjsko tožilstvo je zoper nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića vložilo obtožni predlog zaradi suma kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja zaradi Radonjićevih potez na sojenju Milku Noviču, je poročal Dnevnik.
Radonjić je leta 2019 izrekel oprostilno sodbo Milku Noviču na procesu za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, a sta ga še pred koncem sojenja policiji naznanila Jamnikova vdova in njen pooblaščenec, odvetnik Miha Kunič, ki sta Radonjića obtoževala več nepravilnosti. Trdila sta, da Radonjić na sojenju med drugim ni dovolil vprašanj o morebitni pristranskosti sodnega izvedenca Mitje Štularja, tožilki in Kuniču pa je prepovedal, da bi bila navzoča med merjenjem signala v Novičevem stanovanju. Pooblaščenec Jamnikove vdove pa mu prav tako očita, da mu je omejil število vprašanj in da mu je bila prepovedana prisotnost ob izvedbi rekonstrukcije poti od Novičevega doma do restavracije, pred katero so umorili Jamnika.
A pozor! Noviča je tudi po Radonjićevi oprostilni tožbi okrožno sodišče v Ljubljani v že tretjem sojenju decembra 2020 oprostilo, postopek pa se je v njegovo korist pravnomočno zaključil decembra 2021 z zavrnilno sodbo višjega sodišča. Novič zdaj od države zahteva 1,5 milijonsko tožbo. Težko je torej očitati pristranskost, ko pa je tudi naslednja sodna instanca potrdila Radonjićevo sodbo.
Poseg v avtonomnost sodstva?
Vse, kar mu očitata Jamnikova vdova in njen zastopnik, je del rednega procesnega dela sodnika, ki je v svoji odločitvi povsem avtonomen. To, da je tožilstvo začelo preganjati procesno dejanje sodnika, je hud precedens posega v avtonomnost sodniške službe, saj pomeni, da lahko državni organi, ki jih od zadaj usmerja politika, nadzirajo delo sodnikov in jih kontrolirajo ter v primeru Radonjića – tudi disciplinirajo. Zakon o sodni službi je jasen. Proti sodniku se lahko opravlja službeni nadzor, a tudi takrat ni dovoljeno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije, kaj šele, da ga preganja tožilstvo na podlagi opisa kaznivega dejanja, ki ni nič drugega kot njegova avtonomna pravica vodenja sodnega postopka.
Že zaradi videza nepristranskosti slovenskega pravosodja tak proces ne bi smel nikoli priti pred sodišče. Težko si je predstavljati, v kaj se bo izrodilo slovensko pravosodje, če bodo lahko tožilci določali, komu sme sodnik dati besedo, koga zaslišati, komu dovoliti iti na kraj rekonstrukcije in kdo ima pravico postaviti koliko vprašanj – konec koncev gre za pravosodne delavce, ki jih imenuje politika, torej gre posredno za podaljšano roko (predvsem leve) politike, ki bi rada nadzirala sodnike in njihovo delo. V tem oziru postanejo procesi, kot sta Patria in Trenta, veliko bolj razumljivi.
