14.5 C
Ljubljana
sobota, 10 aprila, 2021

Gimnazijski ravnatelj dijake pozval k uporu?! Kakšne generacije intelektualcev ustvarja šolstvo?

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)

Ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja se je odločil, da bo na svoje dijake naslovil odprto pismo, ki mu je nadel naslov: “Zakaj je pomembno brati klasike v celoti in ne povzetkov”. V pismu omenja pomembnost dvomov, ki so v življenju pomembni za iskanje prave resnice. A starši so pogosto tukaj zato, da mladim omogočijo spoznavanje tiste prave resnice skozi nauke, sam pa pri tem podpira upor zoper njih. “Sam tako strpno čakam trenutek (in ta je najbrž vedno bližje), ko boste mladi zmogli poenotenje nad parcialnimi interesi in nam starejšim rekli “dovolj!”. Mislim, da bo to za našo šentflorjansko skupnost najbolj pomenljivo, boleče in učinkovito zdravilo,” je dejal pri čemer njegova trditev zelo sovpada z mnenjem psihologa Kristijana Muska Lešnika, ki pravi, da smo Slovenci nadpovprečno nagnjeni k upiranji vsakršni oblasti. Pa vendar ima njegovo pismo globlji pomen, s katerim želi mlade napotiti k oblikovanju novih vrednot, v času nove realnosti.

Ravnatelj Gimnazije Celje – Center Gregor Deleja je v pričakovanju odprtja šol. Ker šola za dijake še ne more odpreti vrata, se je odločil posredovati odprto pismo dijakom v katerem jih spodbuja h kritičnemu razmišljanju, kar je vsekakor pravilno. Pri tem še poudarja, da bi moralo biti zagotovljena pluralnost misli in mnenj, a vseeno so tukaj starši oziroma starejši tisti, ki pa mladim omogočajo, da se z soočanjem prevelikega števila mnenj še bolj ne zmedejo in se odločijo za izbor poti, ki pa je samo njihova.

“Zaupati vam moram, da se vedno težje opominjam, da je bistvo vzgojno-izobraževalnih sistemov to, da morajo biti globalno nad posamičnimi interesi, da morajo zagovarjati skupnost, kjer enako štejemo vi in jaz in da je zelo težko v mnoštvu teh interesov vseh vas (dijakov, staršev, učiteljev, odločevalcev …) ugotoviti, kaj sploh pomeni biti nad … Prav je, da v zgledno-vzgojnem smislu spodbujamo pluralnost misli in mnenj; prav je, da znamo usklajevati skrajnosti – v naših epidemičnih razmerah je teh vedno več – onih ki so absolutno za in onih, ki so absolutno proti,” je zapisal.

Fotografija je simbolična. (Foto: STA)

V nadaljevanju poudari delo italijanskega filozofa Nuccia Ordina, ki v svojem delu Koristnost nekoristnega, ki se v svojem delu posveča “koristni nekoristnosti” literature in kulture in šolstva. Deleja skozi to delo sicer vidi, da se šole vedno bolj spreminja v podjetja, učence, dijake in študente pa v stranke, obsedenosti s posedovanjem in kultu koristnosti, ki siromašita duha in uničujeta človeško dostojanstvo, ljubezen in resnico. V nadaljevanju ugotavlja, da je tisti, ki verjame v (lastno) absolutno resnico, pogubljen, saj jo takoj začne vsiljevati drugim. “Dogmatizem je vir nestrpnosti na vsakem področju znanja in obenem pomeni zanikanje vsakršnega iskanja resnice, ki mora vedno temeljiti na dvomu,” je dejal. Deleja tukaj vsekakor odpira iztočnico o tem, kdo otroke spreminja v stranke – ali so to mogoče starši, ki so svoje otroke uporabili za lasten interes, da se jih rešijo in pošljejo nazaj v šolo? Ali je to politika, ki je pozivala k nenošenju mask in si želi vrnitev v šole, kljub slabi epidemiološki sliki?

Šolanje od doma je lahko odlično orodje za iskanje “svoje lastne resnice” dijakov
Mediji in socialna omrežja so orodje, ki nam pripomorejo k večji obveščenosti. Ravno tukaj pa se lahko zatakne, kajti medijski prostor in družabna omrežja so postala pravo vališče vsiljevanja svoje resnice prav vsakega državljana. Če prezrcalimo ta vidik na običajen dan v šoli. Otroci so iz vseh strani “obveščeni”, bodisi gre tukaj za za pozitivne ali negativne informacije. Poleg vsega pozitivnega, se ravno nezdravi del statusnega simbola razvija med sošolci, pri čemer so tisti revnejši zapostavljeni. Ta kratkoročnost ukrepa zaradi katerega se morajo učenci šolati od doma, je lahko zanje odlična priložnost, da na stvari gledajo iz drugega zornega kota in skozi sredstva (naravo, knjige, spoznavanje novih stvari) pridejo do svojega pravega jaza, kjer niso podrejeni statusnemu simbolu.

Foto: STA

Podobno meni tudi Deleja, saj pravi, da smo se v našem podalpskem raju razpočili od dvomov in prelevili v izrazito koristne strokovnjake za vsa mogoča področja na čelu z epidemiologijo, smo v tem (krasnem) novem svetu dali znanju, učenju in znanosti povsem novo dimenzijo in postavili izrazito nizke standarde za to, kdo je kdo (npr. minister za zdravje ali šolstvo …) in čigave so kakšne (ne)pristojnosti oziroma (ne)odgovornosti. “Ob tej priložnosti se velja spomniti referenc dveh literarnih sodobnikov – Gautierja (ki ga citira tudi Ordine), utemeljitelja larpurlartizma kot osvoboditve vseh zunanjih vezi v umetnosti, ki naj bo podrejena samo želji po čisti lepoti, in našega Prešerna, s čigar dnevom smrti bomo čez nekaj dni vsaj za dan ali teden dni (pa upam, da ne zadnjič …) spet poskušali zgoraj navedene prepričevati o (ne)koristnosti kulture. Gautier ugotavlja, da je koristnost relativna; kar je koristno za enega, ni koristno za drugega: “Vi ste čevljar, jaz pesnik. Zame je koristno, če se mi prvi verz rima z drugim”, naš Prešeren pa se mu pridružuje s tisto o Kopitarju,” je pojasnil.

Gimnazija Celje-Center (Foto: STA)

Do kam sega kritično razmišljanje?
“Sam tako strpno čakam trenutek (in ta je najbrž vedno bližje …), ko boste mladi zmogli poenotenje nad parcialnimi interesi in nam starejšim rekli “dovolj!”. Mislim, da bo to za našo šentflorjansko skupnost najbolj pomenljivo, boleče in učinkovito zdravilo. Da ga bomo le znali uporabiti,” poudarja. Deleja dijakom v tem primeru poda zelo ustrezno iztočnico o tem, komu bi se morali upirati in kje si ustvariti pravo kritično mnenje. Kritično razmišljanje morajo dijaki uporabiti pri svoji oceni, kaj je prav in kaj ni. Denimo tukaj imamo na eni strani stroko, ki svoje mnenje poda na podlagi dokazov, znanja in dognanj, v nasprotju s tistimi, ki si iščejo svoje poceni politične točke. Pri tem se tako pojavi ključno vprašanje ali poslušati nekoga, ki svoje trditve podkrepi z ustreznimi znanji ali poslušati nekoga, ki si s tem želi samo še povečati svojo prepoznavnost.

Foto: STA

“Najhujše krize kličejo po najdrznejših odločitvah za oblikovanje prihodnosti,” so v skupnem prispevku izpostavili svetovni voditelji. Mogoče bi ravno ta rek poleg Delejevega poziva k kritičnem razmišljanju lahko podal izhodišče za vse tiste, ki se šolajo od doma, priložnost za boljše odnose do sebe in ostalih v novi realnosti, pri čemer pa so lahko starejši tisti, ki nam lahko pokažejo pravo smer pri čemer je potrebno uporabiti tudi mero zdravega razuma in kritičnega razmišljanja. Omenjeni upor pa bi morali dijaki tako uporabiti za kritično razmišljanje, s katerimi bi lahko zgradili nove vrednote in boljšo verzijo sebe.

Svoje pismo Deleja zaključi z zapisom parafraze nekoristne koristnosti: “Vzemite v kontekstu pomena celostnega znanja, radovednosti, pa tudi do 280 znakov dolgih tvitov, ki zadnje desetletje krojijo naš svet. Smo v dobi, ko nihče več ne bere klasikov, beremo samo povzetke. Zato berite klasike – v celoti!”

Zadnje novice

Sorodne vsebine