Piše: Spletni časopis
Odhodki so bodo letos povečali za 2,4 milijarde evrov. Več kot polovica dodatnih odhodkov bo namenjena za tekočo porabo (npr. plače in socialna nadomestila), ki dolgoročno obremenjuje javne finance.
Takšen pristop k proračunskemu načrtovanju lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ. To med drugim opozarja fiskalni svet, ki je na svoji spletni strani objavil novo številko publikacije Mesečna informacija, katere glavni poudarki so:
- Proračun za leto 2025 je bil oblikovan na podlagi previsokih ocen odhodkov za leto 2024. Povečanje primanjkljaja bi bilo zato letos lahko večje, kot je bilo prikazano ob sprejemanju proračunskih dokumentov. Primanjkljaj brez interventnih ukrepov naj bi se tako letos povečal glede na zadnje razpoložljive podatke za leto 2024 kar za 1,6 mrd EUR, medtem ko naj bi se odhodki povečali za 2,4 mrd EUR. Več kot polovica dodatnih odhodkov bo namenjena za tekočo porabo (npr. plače in socialna nadomestila), ki dolgoročno obremenjuje javne finance. Takšen pristop k proračunskemu načrtovanju lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ.
- Januarja je imel proračun presežek 203 milijonov evrov, kar je manj kot presežek v višini 336 milijonov evrov lani. Prihodki so se povečali za 1,9 odstotka, kar je bistveno manj kot lani (10,6 odstotka), predvsem zaradi manj sredstev iz EU. Odhodki so se povečali za 18 odstotkov, predvsem zaradi večjih subvencij in investicij.
- Zdravstvena blagajna (ZZZS) je imela lani presežek 79 milijonov evrov, predvsem zaradi preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek in nadaljnjega povečanja transfera iz državnega proračuna na 0,6 odstotka BDP, kar je skoraj trikrat več kot pred epidemijo.
- Zaradi rekordne 8,8-odstotne uskladitve pokojnin se je moral transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (ZPIZ) lani povečati skoraj za tretjino na 1,4 milijarde evrov, kar predstavlja 2,2 odstotka BDP. Izdatki za pokojnine so zrasli za 44 odstotkov v petih letih in predstavljajo 10 odstotkov BDP.
- Občine so imele lani primanjkljaj -0,4 odstotka BDP (-236 milijonov evrov), kar je največ po finančni krizi pred petnajstimi leti. Glavni razlog za povečanje primanjkljaja v primerjavi z letom 2023 je manj denarja iz državnega proračuna za sanacijo naravnih nesreč.
