Evropsko sodišče za človekove pravice je vzelo v obravnavo primer “Koroška dečka” s pritožbo, ki sta jo vložila babica in dedek. Kot pojasnjujejo strokovnjaki dobi ESČP letno približno 240 slovenskih pritožb, med njimi pa jih le nekaj označi za sprejemljive in jih sprejme v obravnavo. Stara starša sta v slovenskem sodstvu izgubila bitko za pridobitev rejništva, zato imata sedaj stike z vnukoma le dve uri na vsaka dva tedna v prostorih Centra za socialno delo.
Sodišče je zapisalo, da je po tem, ko je oče otrok decembra 2015 ubil njuno mamo, babica januarja 2016 zaprosila za dovolitev rejništva. Septembra 2019 je Ustavno sodišče razveljavilo odločitve nižjih sodišč in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču v nov postopek. Dedek in babica sta pritožbo na evropsko sodišče vložila aprila 2020, ko je postopek pred Upravnim sodiščem še trajal. Kot je pojasnil Jurij Toplak, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru in Alma Mater Europaea, dobi sodišče proti Sloveniji okoli 240 pritožb letno in le štiri ali pet izmed njih označi za sprejemljive in jih sprejme v obravnavo.
Stara starša imata stike z vnukoma le po dve uri na vsaka dva tedna v prostorih Centra za socialno delo. Na podlagi izvedenca je leta 2018 sodišče stike še bolj omejilo in sicer le na enkrat mesečno po tri ure. Odločitev o stikih sta stara starša izpodbijala pred Ustavnim sodiščem, ki je njuno pritožbo zavrnilo. V prid starima staršema je glasovala le sodnica Jadek Pensa, za zavrženje pa predsednik Rajko Knez ter sodniki Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik in Katja Šugman Stubbs. Sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli pri tej zadevi nista odločala. Babica in dedek sta se na odločitev ustavnega sodišča, ki je obravnavalo stike med njima in mladoletnima vnukoma, pritožila na ESČP, kjer sta v Strassbourgu ustavno pravico pričela iskati že drugič.
Foto: Nova24TV
Stara starša pred ESČP zatrjujeta kršenje pravice do družinskega življenja
Pred evropskim sodiščem stara starša zatrjujeta kršitev pravice do družinskega življenja in poštenega sojenja. Pravita, da slovenska sodišča niso upoštevala strokovnih mnenj, ki so predlagala več stikov med njima in otroki. Sodišča se tudi niso ukvarjala z neskladji med mnenji različnih strokovnjakov, ampak so sledila le enemu brez upoštevanja drugega. Menita tudi, da bi sodišče moralo upoštevati želje otrok in postaviti otrokoma kolizijskega skrbnika. Sodišča naj bi kršila pravice tudi, ker še niso odločila o vlogi za rejništvo. Tem stališčem starih staršev je v ločenem mnenju pritrdila tudi ustavna sodnica Jadek Pensa.
Evropsko sodišče je slovenskim oblastem poslalo štiri vprašanja. Sedaj je na potezi državno pravobranilstvo, ki lahko na postavljena vprašanja odgovori ali pa se s pritožnikoma poravna.
Sara Rančigaj
