8.3 C
Ljubljana
petek, 14 junija, 2024

Evropski poslanci se združujejo v politične skupine

Piše: Petra Janša

Evropski parlament zastopa 450 milijonov ljudi, ki živijo v Evropski uniji. Septembra 2023 so evropski poslanci odobrili odločitev Evropskega sveta, da se v zakonodajnem obdobju 2024−2029 število poslancev evropskega parlamenta poveča za 15, in sicer s 705 na 720.

V preteklem mandatu je bilo v evropskem parlamentu (EP) sedem političnih skupin, slovenski poslanci pa so pripadali trem največjim − Evropski ljudski stranki (EPP), socialistom (S & D) in liberalcem (Renew). V skladu s parlamentarnimi pravili mora politično skupino sestavljati najmanj 23 poslancev iz vsaj četrtine oziroma vsaj sedmih držav članic. Poslanec je lahko član le ene politične skupine, lahko pa se odloči, da ne bo pripadal nobeni izmed njih in je t. i. samostojni poslanec. V zadnji sestavi EP je bilo ob izteku mandata v parlamentu 46 samostojnih poslancev. Vsaka politična skupina ureja svojo interno organizacijo, v okviru katere med drugim izberejo vodjo oz. dve vodji.

EPP – največja politična skupina

V EP sicer ni uradne koalicije, neformalno pa se je v zadnjem mandatu, potem ko sta na volitvah leta 2019 EPP in S & D utrpeli velike izgube in prvič skupaj nista imeli večine, oblikovala širša koalicija z liberalci, ki so znatno izboljšali rezultat glede na volitve pet let prej. Največja politična skupina je bila skupina desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), ki je nazadnje štela 176 poslancev iz vseh članic EU. Vodil jo je Nemec Manfred Weber, ki je bil maja 2022 izvoljen tudi za predsednika stranke in je na tem položaju nasledil nekdanjega predsednika Evropskega sveta, Poljaka Donalda Tuska. Iz Slovenije so bili člani te politične skupine štirje poslanci, to so Romana Tomc in Milan Zver (oba SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Druga največja politična skupina so bili Socialisti in demokrati (S & D). Vodila jo je španska socialistična poslanka Iratxe García Pérez. V skupini je bilo nazadnje 144 evropskih poslancev iz 26 članic, med njimi sta bila tudi slovenska evroposlanca iz vrst SD Milan Brglez in Matjaž Nemec. Politična skupina Prenovimo Evropo (Renew Europe) je bila tretja največja politična skupina, ki je nazadnje štela 102 poslanca. Kot naslednica skupine Zavezništva evropskih liberalcev in demokratov (Alde) je bila ustanovljena v začetku tega mandata in združuje liberalne stranke. Tej politični skupini, ki jo je nazadnje vodila Francozinja Valerie Hayer, sta pripadala tudi slovenska evroposlanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Svoboda). Na četrtem mestu je bila politična skupina Zeleni/EFA, ki je nazadnje imela 71 poslancev. Združuje poslance političnih strank, ki podpirajo zeleno politiko. Tej politični skupini sta sopredsedovala Nemka Terry Reintke in Belgijec Philippe Lamberts.

Druge politične skupine

Štirim največjim sta v zadnjem sklicu EP sledila politična skupina Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) ter skrajno desna Identiteta in demokracija (ID), ki jima javnomnenjske ankete na prihajajočih junijskih volitvah napovedujejo močno okrepitev. Evropski konservativci in reformisti so imeli nazadnje 64 poslancev, med strankami, ki so sestavljali skupino, so ta čas v evropskih državah na oblasti Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni in Demokratska državljanska stranka (ODS) češkega premierja Petra Fiale. V ECR sta tudi poljska opozicijska stranka Zakon in pravičnost (PiS) in španska skrajno desna stranka Vox. Pridružitev tej skupini po evropskih volitvah sta napovedala madžarski Fidesz premierja Viktorja Orbána in francoska stranka Ponovno zavzetje Érica Zemmourja. Fidesz je sicer leta 2021 po dolgoletnem razkolu zapustil vrste EPP. Politično skupino Identiteta in demokracija je po uspehu skrajne desnice v več evropskih državah na evropskih volitvah leta 2019 oblikovalo več skrajno desnih strank, med njimi italijanska Liga Mattea Salvinija, nemška Alternativa za Nemčijo (AfD), francoski Nacionalni zbor Marine Le Pen, Nizozemska stranka svobode Geerta Wildersa ter Avstrijska svobodnjaška stranka (FPÖ). Nazadnje je imela 64 poslancev, vodil pa jo je Marco Zanni iz Salvinijeve Lige. Najmanjša politična skupina v EP je bila Evropska levica (GUE) s 36 poslanci, sopredsedovala sta ji Francozinja Manon Aubry in Nemec Martin Schirdewan.

Število evropskih poslancev se bo povečalo

Vsaka država članica ima v EP najmanj šest in največ 96 poslancev, skupno lahko v parlamentu sedi največ 750 poslancev in predsednik. Število poslancev v EP se sicer zaradi različnih dejavnikov spreminja. Nazadnje se je število zmanjšalo s 751 na 705 januarja 2020, ko so parlamentarne klopi po brexitu zapustili britanski poslanci. Velikost parlamenta pa se bo spremenila tudi z novim mandatom, saj bo 12 držav članic prejelo po en oz. dva dodatna poslanska sedeža (glej razpredelnico). Med njimi bo Slovenija, ki bo imela enega poslanca več, skupno torej devet. Še vedno bo imela največje mogoče število poslancev Nemčija, in sicer 96. Število poslancev iz posamezne članice se določi glede na število prebivalcev te države. Kljub tovrstni porazdelitvi pa poslanci iz večjih držav v povprečju zastopajo večje število državljanov kot poslanci iz manjših držav. Poslanci se združujejo v politične skupine, ki niso organizirane po nacionalnosti, ampak po političnem prepričanju. Za oblikovanje skupine morajo pod okrilje dobiti najmanj 23 poslancev iz najmanj četrtine držav članic. Evropski poslanci lahko pripadajo le eni politični skupini, lahko pa so tudi neodvisni. Med mandatom lahko poslanci zamenjajo skupino ali celo oblikujejo nove skupine.

Predsednik parlamenta z dveinpolletnim mandatom

Evropski poslanci na konstitutivni seji izvolijo predsednika, ki ima mandat dve leti in pol oziroma polovico zakonodajnega obdobja z možnostjo podaljšanja. Tradicionalno se na tem položaju že več let izmenjujeta predstavnika največjih političnih skupin v parlamentu. Tako je bilo tudi v zadnjem mandatu. Prvo polovico je bil predsednik EP David Sassoli (S & D), ki je zaradi zdravstvenih težav umrl en teden pred koncem mandata. Nasledila ga je Maltežanka Roberta Metsola (EPP), sprva kot začasna predsednica, nato pa je položaj prevzela tudi uradno. Predsednik EP med drugim vodi plenarna zasedanja in konferenco vodij političnih skupin, nadzira delo parlamenta in nagovarja Evropski svet pred srečanji, ko predstavi stališče EP. V okviru vodenja plenarnih zasedanj predsednik parlamenta tudi določa čas govorov na razpravah.

Evropski parlament ima tri sedeže

Posebnost EP je, da ima tri sedeže, in sicer v Strasbourgu, Bruslju in Luxembourgu. Ureditev ima zgodovinske razloge. Da ne bi bili vsi sedeži institucij Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) v Bruslju, so leta 1951 za sedež parlamenta izbrali Luxembourg. Vendar v mestu ni bilo dvorane, primerne za zasedanje parlamentarne skupščine ESPJ, ki je kasneje postala EP. Najbližjo so našli v Strasbourgu.

Strasbourg je uradno postal sedež parlamenta v skladu z dogovorom iz leta 1992, ki je bil v pogodbo EU v celoti vključen leta 1997. Tam v skladu s pogodbo poteka 12 mesečnih plenarnih zasedanj, vključno s proračunsko sejo. V Bruslju, kjer se je zgostila večina dejavnosti Evropske komisije in Sveta EU, pa se sestajajo odbori in politične skupine. Tam so tudi dodatna plenarna zasedanja. Doslej je bilo že več pobud o ukinitvi sedeža v Strasbourgu, s čimer bi bilo konec mesečnih selitev poslancev in drugih, ki sodelujejo pri delu parlamenta, a jih Francija kot država, ki gosti sedež parlamenta, vztrajno zavrača. Generalni sekretariat EP in njegove službe medtem ostajajo v Luxembourgu. Naloga sekretariata je usklajevanje zakonodajne aktivnosti ter priprava plenarnih zasedanj in drugih sej. Poleg tega parlamentarnim organom in evropskim poslancem pri izvajanju mandata daje tehnično in strokovno pomoč.

Projekcije kažejo na zmago EPP

Po zadnjih podatkih Europe Elects, ki so jih objavili 16. maja, bi od 720 sedežev 182 sedežev v EP zasedla politična skupina Evropska ljudska stranka (EPP), 134 sedežev bi pripadlo politični skupini Socialisti in demokrati (S & D), 85 sedežev pa bi dobila politična skupina Prenovimo Evropo (Renew Europe). Politična skupina Evropski konservativci in reformisti (ECR) bi zasedla 83 sedežev, isto število sedežev, 83, bi pripadlo politični skupini Identiteta in demokracija (ID). S 54 sedeži bi sledila politična skupina Zeleni/EFA, prav toliko, 54, bi bilo samostojnih poslancev, najmanjše število sedežev pa bi pripadlo politični skupini Evropska levica (GUE), in sicer 43. Ankete zaznajo še, da bi 2 sedeža pripadla drugim političnim skupinam. Europe Elects je sicer zbiralnik anket, ki zbira in objavlja podatke, povezane z volitvami, kot so javnomnenjske raziskave v evropskih državah. Znan je tudi po mesečni projekciji sedežev v EP, ki jo objavlja od leta 2014.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine