8.1 C
Ljubljana
torek, 19 marca, 2024

»Evropski denar, ki ga je uspešno pridobila Slovenija pod vodstvom Janeza Janše, bo šel ljudem za izboljšanje življenjskega standarda slehernega prebivalca Slovenije«

Piše: Vida Kocjan

Z Janezom Moškričem, poslancem Slovenske demokratske stranke, sva se pogovarjala o delu v državnem zboru. Kot nekdanji dolgoletni mestni svetnik in predsednik Četrtne skupnosti Sostro izredno dobro pozna tudi razmere v mestni občini Ljubljana. Razkril pa je tudi, kako je bilo z grožnjami ekstremnih levičarjev njemu in njegovi družini. 

Demokracija: Kako ocenjujete delo državnega zbora v času, odkar ste poslanec?

Moškrič: Petega marca lani sem vstopil v parlament z velikim spoštovanjem. To je bil še čas pred razglasitvijo epidemije, zato še nismo nosili mask in lahko smo si segli v roko. Večkrat rad povem, kdo mi je prvi segel v roko in zaželel vse dobro med enakimi, povem pa tudi, kdo me ni niti pogledal, saj mi je verjetno na čelu pisalo Slovenska demokratska stranka. Glede na to, da je to moj prvi mandat, seveda ne morem primerjati tega mandata s preteklimi, vendar lahko glede na okoliščine, ki jih zahteva boj s covidom 19 trdim, da gre za prav poseben mandat. Znano je, da se je mandat po volitvah začel z izključevanjem in se nadaljeval v »brezdelje«. Šarčeva vlada namreč kljub dobri javnofinančni sliki ni bila sposobna pripraviti razvojnih in prepotrebnih strukturnih premikov. Posledično so bile zato tudi seje državnega zbora manj »naporne«. Vse to se je korenito spremenilo ob izvolitvi novega mandatarja Janeza Janša, razglasitvi epidemije in potrditvi ministrske ekipe. Treba je bilo pripraviti potrebne zakonske ukrepe, saj smo se vsi zavedali, da to ni samo zdravstvena kriza, ampak tudi gospodarska in socialna. Seje odborov so bile celodnevne in nočne do jutra naslednjega dne. Morda se velika večina državljanov niti ne zaveda, da je vse to bistvo in čar demokracije. Ustava in zakoni RS skupaj s predpisi EU resnično varujejo posameznikovo svobodo, voljo, željo. Zato je »cena demokracije velika« in je vezana predvsem na časovno in pravno komponento. Seveda moram v isti sapi dodati, da to ne upravičuje dejanj skrajne levice, ki je vsa prizadevanja koalicijskih poslancev in vlade izrabila za politični pogrom. Tudi v demokraciji so svete stvari in to je zagotovo človeško življenje, želel, bi si da tudi resnica. Vendar je bilo v tem času preveč neprimernih izjav svobodomiselnih levičarjev, ki nikakor ne razumejo demokratičnega procesa.

Demokracija: Ste član več parlamentarnih odborov in dveh komisij. Kaj je za vas največji izziv?

Moškrič: Ker prihajam v parlament neposredno iz lokalne samouprave, mi je v zadovoljstvo, da sem lahko član odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Tu lahko izpostavim, kako pomembno je, da se v pripravo zakonodaje vključijo tisti, ki jim je zakonodaja namenjena. Primer: pod prejšnjo vlado je bil pripravljen popolnoma zgrešen predlog zakona o orožju, zato smo organizirali javno razpravo, vlada je prisluhnila stroki in sprejet je bil zakon, ki je v praksi uporaben. Na področju lokalne samouprave je zame še vedno velik izziv ustanovitev pokrajin. Sem velik zagovornik pokrajin in trdno prepričan, da bi to pocenilo birokratski aparat in ne podražilo. Pokrajine bi opravljale tiste naloge, ki jih občina ni zmožna sama in zato že sedaj organizira delo z drugimi občinami. Problem je tudi prostorsko načrtovanje, pa naj samo navržem v razmislek novo krožišče na državni cesti v poslovno cono, ki je ni, in nedaleč stran še vedno nevarno Y-križišče v kraju s stoletnim podjetjem in novo obrtno poslovno cono, ki dejansko obratuje.  S predsednico odbora za kulturo imava velikokrat polemiko, kako ne razumem visoke kulture, ki za en film potrebuje minimalno milijon evrov, ker to je namreč kultura, pa če si ga na koncu ogleda le 1.100 gledalcev in nato roma v depo. Nikakor ne želim biti nespoštljiv do filmske produkcije, sam podpiram tiste projekte, ki se trudijo in z manj kot 100 tisoč evri naredijo dokumentarec, ki si ga ogleda 110 tisoč ljudi. Država mora podpirati, naročati, če hočete, zahtevati izdelke, ki se v kulturi imenujejo stvaritve, in ne ustvarjalcev samo zato, ker so nekoč končali akademijo. Mora pa podpirati mlade ustvarjalce na začetni poti.

Demokracija: Kako ocenjujete delo zdajšnje vlade, ko so razmere izredno zahtevne?

Moškrič: Delo te vlade bodo ocenjevali prebivalci Slovenije na prihodnjih volitvah, sam zagotavljam svojo podporo skozi glasovanja o pomembnih dokumentih za nemoteno delovanje vlade in ministrstev. V največje veselje mi je slišati izjave slovenskih županov, ki se zahvaljujejo za pripravljenost te vlade za sodelovanje in podporo projektom, ki že leta in leta stojijo. Gradijo se zelo pomembni infrastrukturni projekti, pa ne mislim samo drugega tira. Gre še za veliko projektov od vrtcev do domov za starejše. V tem času so bili izpeljani razpisi za področje izobraževanja, ki jih ni bilo že 10 let. To bo ostalo za to vlado in to odtehta ves trud. Vse spoštovanje do predsednika vlade in vseh odgovornih. Kljub težki zdravstveni situaciji lahko na prvo mesto postavim uspešne gospodarske in razvojne projekte. Na področju boja z epidemijo in ravnanja te vlade mi je vedno pred očmi slika iz prvega vala, ko so v neki evropski državi zdravniki politikom obrnili hrbet, saj so se počutili pozabljene. To se do danes v Sloveniji ni zgodilo. Vlada je od samega začetka naredila vse, da je zdravstveno osebje imelo dovolj ustrezne zaščite in drugih resursov, vključno s prostori. Zato sem trdno prepričan, da so bile vse nabave izpeljane z enim samim namenom, da se zagotovi vse potrebno v danem trenutku. In to bodo pokazali tudi vse morebitne revizije in nadzori. 

Demokracija: Kaj pa odnosi z opozicijo? Kakšne imate izkušnje pri delu v parlamentu?

Moškrič: Kot sem že dejal, je zelo žalostno, da nekateri niso sposobni pogledati človeku v oči, priredijo svoje izjave v pogovoru s tabo ali pa te obtožujejo, ne da bi poznali osebne okoliščine posameznika. To ni demokratičen proces. Vsega tega sem bil deležen, pa sem še vedno prepričan, da se je vredno truditi in pogovarjati in prisluhniti, to je naša naloga, to od nas pričakujejo državljani.

Demokracija: V začetku poletja ste bili deležni verbalnih napadov skrajnežev, grozili so vam in vaši družini. Podali ste prijavo na policijo. Kaj se je dogajalo in kako je s prijavo?

Moškrič: Državljani imajo pravico do izražanja svojega mnenja, tudi tisti, ki dvomijo o cepivu, in nasploh v covidu 19. To pa ne pomeni, da imajo pravico pljuvati poslance, jih zmerjati z žaljivkami in uporabljati besednjak, zaradi katerega se posameznik počuti ogroženega osebno ali za svoje najbližje. Ker so leteli očitki, da hodimo poslanci s sklonjenimi glavami in se ne želimo pogovarjati s protestniki, sem jim z veseljem prisluhnil, jim jasno povedal svoje stališče in jim zaželel lep dan. To jih je tako zmotilo, da so me ob naslednji priložnosti »pozdravili« s sočnimi zmerljivkami. To bi še prenesel, saj nam je bilo dano, da imamo dve ušesi. Besede protestnikov »Vemo, kje si doma, najprej bomo tvoje domače − otroke, nato še tebe« so bile povod, da sem se odločil podati prijavo na policijo. Potrebnega je bilo kar nekaj truda, da mi je uspelo policistu pojasniti, da so to besede, ki jih večina nas razume kot grožnjo. Uspelo mi je tudi identificirati osebo, ki je vzklikala tako »protestniško« geslo. Kako pa bo reagiralo tožilstvo glede na dosedanjo prakso, lahko uporabim »verjetnostni račun«.

Demokracija: Kako pasicer ocenjujete napade skrajnežev, ki se samo še stopnjujejo? Kje imajo po vašem mnenju zaledje?

Moškrič: Žalostno, skoraj grozljivo je dejstvo, da so aktivnosti skrajnežev in njihovih simpatizerjev podobne nacističnim in fašističnim dejanjem v preteklem stoletju in da so sposobni demokratično izvoljeni oblasti očitati tako zavržena dejanja, kot so jih izvajali fašisti, nacisti in komunisti. Moj oče je preživel 9 mesecev fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu in zato me toliko bolj zabolijo te besede iz ust poslancev skrajne levice v parlamentu.

Demokracija: Zdajšnja vlada je v času epidemije izdatno pomagala tako gospodarstvu kot prebivalstvu. Kako ocenjujete te ukrepe?

Moškrič: Da ne bom pristranski, si bom raje pomagal s številkami in kazalniki, ki so za to namenjeni v državi in mednarodni skupnosti. Imamo eno najnižjih stopenj brezposelnosti, 4,3-odstotno, kar predstavlja nekaj več ko 70.000 oseb. Za primerjavo, od leta 2017 ta številka ni padla pod 69.000 oseb, in kolikor bi bila v Sloveniji zdajšnja precepljenost 70-odstotna, bi turizem in industrija dogodkov bila v polnem razcvetu, kar bi še ugodneje vplivalo na to številko. Pomemben je kazalnik donosnosti državnih obveznic na mednarodnih finančnih trgih; pri tem smo boljši od Francije, Belgije, Irske, Španije, Italije …

Demokracija: Kot nekdanji podjetnik ste verjetno veseli ukrepov za gospodarstvo tudi v povezavi z debirokratizacijo poslovanja. Kakšno mnenje imate o tem?

Moškrič: To je nujno za slovensko družbo, ki temelji na malih podjetjih in samostojnih podjetnikih, kar sem bil sam skoraj 15 let. Zavedati se moramo, da imamo v Sloveniji zelo obsežno davčno zakonodajo, poleg tega smo del Evropske unije in nas zavezujejo tudi njene direktive. Vse, kar bomo naredili na tem področju, bo v končni fazi povečalo javnofinančne prihodke. Pregledna, predvsem pa razumna in enostavna davčna politika je zagotovilo, da bodo podjetniki z veseljem plačali »cesarju, kar je cesarjevega«.

Demokracija: Znana je vaša izjava iz časa, ko ste bili podjetnik, da kot podjetnik po celotni Sloveniji obstajajo deli, kjer se da z dobrimi politiki ustvarjati lepe zgodbe in lep razvoj kraja. Torej politiki niso vsi isti. Se strinjate?

Moškrič: Človek je ustvarjen kot družbeno bitje, želi in mora pripadati večji ali manjši skupnosti. Vsi vemo, kako je naša domovina bogata s svojo kulturno krajino in kulturno dediščino. Cerkve in zvonovi predstavljajo pomemben kulturni spomenik slovenskega in evropskega naroda. Tega se zavedajo domala vsi »lokalni veljaki«, drugače rečeno predsedniki krajevnih, četrtnih skupnosti in seveda županje in župani mestnih in primestnih občin. Prav z veseljem poslušam izjave županov z list liberalno levega polja, koliko vedo o zvonovih in pomenu zvonov za krščanskega človeka. Prav je tako, saj govorimo o stoletni in tisočletni zgodovini slovenskega človeka.

Demokracija: V katerih krajih ste bili najbolj fascinirani nad politiki, ki si prizadevajo za skupno dobro; je tudi tu mogoče potegniti ločnico med levimi in desnimi politiki?

Moškrič: Tu bom pa res zelo oseben. Velika večina slovenskih županj in županov se trudi za dobro svojih občanov in dejansko ni mogoče potegniti ločnice med različnim svetovnonazorskim prepričanjem. Je pa zelo odvisno od osebne sposobnosti in pripravljenosti za angažiranost. Funkcija predsednika četrtne, krajevne skupnosti in župana je 24 ur na dan 365 dni v letu. Kdor da vse od sebe, pride uspeh. To politiko zagovarja tudi ta vlada, zato je pripravila toliko sredstev za lokalne projekte. Evropski denar, ki ga je uspešno pridobila Slovenija pod vodstvom Janeza Janše, bo šel ljudem za izboljšanje življenjskega standarda slehernega prebivalca Slovenije.

Demokracija: Dolgo časa ste bili predsednik Četrtne skupnosti Sostro v Ljubljani. Kako bi strnili svojih 16 let vodenja te skupnosti, katera vaša prizadevanja so padla na najbolj plodna tla?

Moškrič: Ravno pretekli četrtek sta me sedanji predsednik ČS Sostro Igor Koprivnik in ljubljanski župan Zorana Jankovića povabila na štiri odprtja na območju ČS Sostro, dve s področja oskrbe Javorja in Janč z zaledjem z vodo, za kar so prejeli tudi evropska sredstva, in dva nova cestna odseka. Vse to je realizacija dolgoletnih prizadevanj sveta ČS in krajanov. V nižinskem delu pa je pravo gradbišče velika rekonstrukcija in povečava vrtca Pedenjped, dozidava OŠ Sostro ter graditev kanalizacije in rekonstrukcij cest. Srečen.

Demokracija: Bili ste tudi mestni svetnik. Kako ste sodelovali z ljubljanskim županom?

Moškrič: Sam sem bil že 4 leta predsednik ČS Sostro, ko je sedanji župan nastopil funkcijo. Pri reševanju problematike družine Strojan je preskočil nekaj pomembnih dejavnikov demokracije: dogovarjanje, dogovarjanje, in to je bila verjetno učna ura zanj, sam pa sem ostal zvest krajanom in ni mi žal. Nenehno sem se trudil za njihovo dobro in ne nazadnje je tudi župan uvidel, da je potreben enakomeren razvoj celotne površine MOL.

Demokracija: Kako ocenjujete razvoj mestne občine nasploh v zadnjih letih?

Moškrič: Ljubljana je potrebovala in dobila veliko novih zadev pod zdajšnjim županom. Srčno upam, da je poskrbel tudi za vso primerno in transparentno dokumentacijo o projektih. Športni park Stožice zagotovo ni zgledno voden projekt. Ljubljana je evropska prestolnica, zato sem izredno vesel, da je ta vlada, ki jo podpiram, podprla projekt nove avtobusne in železniške postaje, saj je to prostor, kjer obiskovalec dobi prvi vtis o mestu.

Biografija

Janez Moškrič se je rodil 15. februarja 1979 v kraju Zadvor v mestni občini Ljubljana. Je lesarski tehnik in absolvent Fakultete za upravo. Poročen je od leta 2010 in oče treh otrok. Pet let je bil zaposlen v Mizarstvu Kastelic. Samostojni podjetnik je bil od leta 2007 do vstopa v parlament. Štiri mandate je bil predsednik Četrtne skupnosti Sostro  in dva mandata svetnik v ljubljanskem mestnem svetu.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine