Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Evropski poslanec Milan Brglez je lani decembra edini od naših evroposlancev glasoval proti resoluciji o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija. Prepričan je bil, da je retorika EU bila v tistem trenutku preostra in ni prispevala k zmanjševanju napetosti, saj pravi, da bi morali stvari reševati na miren način. Putin pa je pokazal svojo moč in stvari ni reševal po mirni poti, zato je javnost kritična do Brgleza, saj menijo, da bi moral takrat resolucijo podpreti. Večina javnosti meni, da je Brglez v tem primeru podpiral dejanja Rusije in je s tem glasoval, da Rusija počne to, kar se ji je volja. “Kandidatura za zunanjega ministra v hipotetični Putinovi marionetni vladi v Sloveniji?” se je ob zapisu Brgleza sarkastično vprašal sociolog dr. Borut Rončević.
Evropski poslanec Milan Brglez je 16. decembra 2021 glasoval proti resoluciji o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija. Kaže da je res samo Brglez tak “strokovnjak za mednarodne odnose in mednarodno pravo”. Vsi ostali, vključno s Tanjo Fajon, so predlog podprli.
Brglez je namreč ocenil, da v razmerah nenehnega stopnjevanja napetosti med EU in njenimi državami članicami na eno strani ter Rusijo na drugi strani, Evropski parlament takrat najostrejšim jezikom in mestoma militaristično retoriko na noben način ni prispeval k zmanjševanju napetosti ter ustvarjanju pogojev za iskanje mirne rešitve konflikta, za katero se hkrati izrecno zavzemal.
Da ne bo več manipulacij: 16. decembra 2021 (in ne včeraj!) sem glasoval proti resoluciji EP, ker sem menil, da je nujno konflikt deeskalirati, resolucija pa je šla v obratno smer, v stopnjevanje napetosti.👇🏻 pic.twitter.com/o19Ou3uTPx
— Milan Brglez (@milan_brglez) February 27, 2022
Ocenil je, da besedilo vso odgovornost za nastale razmere pripisuje Rusiji ter poziva k prenehanju z enostranskimi ukrepi ter krepitvijo vojaške prisotnosti vzdolž meje z Ukrajino, pa odkrito spodbuja k vojaški podpori Ukrajini in dobavi obrambnega orožja ter se pri tem sklicuje na 51. člen Ustanovne listne Združenih narodov (UL ZN) glede pravice do individualne in kolektivne obrambe. “Ta referenca na VII. poglavje UL ZN ter pogojevanje dialoga z Rusijo z zamenjavo režima posebej nevarno implicirata, da so trenutne razmere le še korak do možnosti oboroženega spopada,” je napovedal.
Je metanje bomb na nedolžne ljudi temeljno načelo mednarodnega prava?
Brglez je še dejal, da pri svojem delu dosledno izhaja iz temeljnih načel mednarodnega prava, na čelu z mirnim reševanjem mednarodnih sporov, Ustave Republike Slovenije, ki narekuje zagotavljanje varnosti države, izhajajoč iz mirovne politike, ter kulture miru in nenasilja, ter evropskih vrednot, zato take resolucije ni mogel podpreti. “Mene res zanima kakšna so ta njegova “temeljna načela mednarodnega prava”? Neizvan napad na suvereno državo? Ali pa metanje bomb na nedolžne ljudi?” je ob tem zapisal predsednik podmladka SDS Dominik Štrakl.
Redki so se ob tem zapisu postavili Brglezu v bran. Menijo, da je javnost popolnoma napačno razumela to izjavo, kot tudi mednarodnega prava. “Brglez je, pred napadom, decembra, zavrnil stopnjevanje retorike in ukrepov, kar je edino pravilno. Dokler je mir, je potrebno narediti vse, da se ne začne streljanje,” je dejal eden izmed njegovih podpornikov.
Večina javnosti meni, da je Brglez v tem primeru podpiral dejanja Rusije in je s tem glasoval, da Rusija počne to, kar se ji je volja. “Podobno kot stranka Levica in podobni še vedno živijo v oblakih in ne vidijo kaj se dogaja. Ljudje umirajo, Putinu se je totalno zmešalo in vse in prav vse je v njegovih rokah. Vi pa tega ne vidite ali pa nočete videti, ker gojite ljubezen do Putinizma,” so bili kritični do njega.
Mahnič pravi, da je Brglez Rusijo že podpiral v preteklosti
Državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič je dejal, da Brglez ne preseneča. “Spomnim se, ko sva se še v času študija na FDV Ljubljana v njegovi pisarni pogovarjala o ruski agresiji, priključitvi Krima in kršenju mednarodnega prava, on pa je nizal argumente v podporo Rusiji. Bil sem šokiran takrat in sem še danes,” je pojasnil. Drugi pa denimo menijo, da Brglez dela v interesu Rusije. “Kandidatura za zunanjega ministra v hipotetični Putinovi marionetni vladi v Sloveniji?” se je ob zapisu Brgleza sarkastično vprašal sociolog dr. Borut Rončević.
“Od kdaj ima Rusija evroposlanca?” so se ob odzivu Brgleza spraševali uporabniki Twitterja. Javnost pravi, da v tem primeru za nizek komentar, da sta za rusko invazijo na Ukrajino krivi tako Rusija kot Ukrajina, pa lahko v teh trenutkih zapiše le “najbolj zagrižen rusofil”. “V Kremlju so zagotovo navdušeni in ponosni na Brgleza,” so dejali in še pojasnili, da takšne komentarje všečkajo tudi mainstream novinarji, kot sta Peter Žerjavič iz Dela in Dino Subašić iz RTV Slovenija. “Takojšen odpoklic našega predstavnika iz EU parlamenta, ki glasuje v nasprotju s stališči Republike Slovenije,” so še sklenili.
