Piše: I.K. (Nova24tv)
Ponovna aktivacija Karla Erjavca, ki je celo politično kariero zavajal upokojence, ima politično-kapitalsko ozadje. Iz države, kamor je kot zunanji minister redno zahajal in ki je začela vojno v Ukrajini. Financerji pa so po poročanju Dela domnevno tudi podjetja, ki so na seznamu sankcioniranih.
Ko se aktivira Karl Erjavec, večni spremljevalec slovenske leve tranzicije, je jasno, da se je na levici pojavil vakum, ki ga želi ta politični oportunist zasesti. Podobno se je zgodilo tudi, ko je hotel na krilih ponesrečenega poročila KPK o nakupu mask in ventilatorjev s konstruktivno nezaupnico vreči vlado Janeza Janše, saj je bilo jasno, da koalicija KUL nima pravega vodstva. Zdaj ko se podira Golobova vlada, se je zopet aktiviral. V zgodbo pa bi rad potegnil celo kup imen levice in celo sredine iz politične preteklosti.
Kot poroča Delo, naj bi v svojem krogu želel nekdanjega guvernerja Franceta Arharja, nekdanjega ministra, državnega sekretarja in predsednika uprave Leka Metoda Dragonjo, nekdanjo ministrico za pravosodje v Janševi vladi ter generalno sekretarko vlade Mira Cerarja Lilijano Kozlovič, nekdanjo poslanko LMŠ Jerco Korče ter nekdanjega evropskega poslanca in državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo Klemna Grošlja. Erjavec pa naj bi celo stopil do Dragutina Mateja, nekdanjega ministra v Janševi vladi. A vse to so le njegove pobožne želje.
Levi Erjavec bi posegal po sredini in nagovarjal podjetnike
Da je Karl Erjavec ideološko levičar, je pokazal že mnogokrat. Njegova naravna tendenca je vedno bila na levo, proti veliki državi, visokim davkom in trdi državni intervenciji nad gospodarstvom in družbo. Na volitvah leta 2018 je bil eden izmed prvih grobarjev stranke DeSUS, ko je ponesrečeno skočil v politični zakonski jarem s – takrat zaradi afer osovraženim – Zoranom Jankovićem, s katerim sta tvorila t. i. “levi blok”, kateremu pa se ni pridružila nobena druga stranka.
Je pa Erjavec hkrati velik politični kameleon in oportunist. Sodeloval je v dveh Janševih vladah, kjer pa je bil pogosto tarča očitkov o nesposobnosti in nestrokovnosti, zato so nekateri mnenja, da si več ne “upa” v koalicijo z Janezom Janšo, ki ne tolerira slabega dela svojih ministrov. Kljub temu je Erjavec pokazal, da zna spreminjati politična zavezništva v skladu s tem, kar misli, da je zanj trenutno najboljše. Zato ni čudno, da je pristopil tako k nekaterim imenom na trdi levi (Korče, Kozlovič), kot na sredini (Arhar, Dragonja, Mate).
So Erjavca v aktivacijo prisilili Rusi?
Delo je pred dnevi poročalo, da naj bi bili za presenetljivo vrnitvijo Erjavca v politiko kar Rusi. Uradni Kremelj naj bi Erjavca domnevno motiviral z grožnjami, in sicer s tem, da bodo objavili seznam ruskih plačancev v Sloveniji, na katerem naj bi bil tudi Erjavec. Njegovo stranko pa naj bi financirali “gospodarstveniki, ki so bili zaradi sankcij proti Rusiji najbolj oškodovani”.
Kot smo nekateri mediji poročali že pred volitvami v Državni zbor leta 2018, je Erjavčevo kandidaturo in kandidaturo stranke DeSUS na državnozborskih volitvah podprl ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zagajev.
Delo prav tako poroča, da Ruski mediji, med njimi tudi Kommersant, eden največjih ruskih časopisov, pišejo o tem, da so v Kopru zaprli podružnico Moskovske državne univerze Lomonosov, ki spada neposredno pod okrilje ruske vlade, memorandum o njeni ustanovitvi pa je podpisal kot tedanji zunanji minister Karl Erjavec.
Obtožbe o rusofiliji ga spremljajo že dolgo
Da Erjavec goji simpatije do fašističnega ruskega režima, sicer ni nobena skrivnost. V času, ko je bil zunanji minister, je povsem zapostavil zahodne zaveznike in raje redno letel v Moskvo. Tako intenzivno je bilo njegovo koketiranje z Rusi, da so naš državni vrh začeli pod mizo za rokav cukati ameriških zavezniki, češ kakšno igro se igramo. Takratni predsednik vlade je bil seveda povsem bos v zunanji politiki – pri izletih v Moskvo je šlo predvsem za zasebne interese Erjavca.
Podpiral ruski okupatorski režim po okupaciji Krima
Spomnimo, kako se je Erjavec še oktobra 2017, torej po ruski okupaciji ukrajinskih ozemelj in kršitvah nedotakljivosti državnih meja, mudil na večdnevnem obisku v Ruski federaciji.
Do omenjenega datuma naj bi kot slovenski politični predstavnik Rusijo obiskal kar enajstkrat, medtem ko naj ZDA ne bi obiskal niti enkrat. Svoj poseben, skorajda patološki “erotični” odnos je razvil zlasti z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.
Dolgoletni diplomat, ki je služboval tudi v ZDA, Božo Cerar, je takrat za naš medij povedal sledeče: “To obdobje, ko je bil Erjavec zunanji minister, je šlo za neko obdobje v naši zunanji politiki, ki nam ne more biti ravno v ponos. V tistem času se je Slovenija precej oddaljila od v resoluciji DZ-ja začrtane smeri naše zunanje politike, ki jo v mnogočem opredeljuje predvsem članstvo v EU in v Natu.”
