Trboveljski okrajni sodnik Vid Pavlica je zavrgel obtožni predlog zoper Bernarda Brščiča in odgovornega urednika ETV. Predlog sta podala Judovski kulturni center Ljubljana in vodja centra Robert Waltl.
Bernard Brščič, mislec sodobnosti, politični analitik in kolumnist revije Demokracija, je aprila lani v oddaji Sreda na sredo (TUKAJ), ki jo je vodil novinar Boris Cipot, dejal:
»Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja generacija Nemcev s Kajnovim znamenjem genocida, domnevnega, oziroma holokavstom. Dejansko gre za zelo perfiden način Židov, da so želeli, pravzaprav, nemški um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo in ustvariti načrt raznemčenja, razfrancozenja, razangleženja. In vzpostaviti to multikulti distopijo.«
Sledil je je pravi medijski pogrom zoper Brščiča, Robert Waltl, vodja judovskega centra in prvi mož Mini teatra, se je najprej odzval z zapisom: »Čisti sovražni govor, ki ga mora regulirat država- sledi prijava na državno tožilstvo – zanikanje holokavsta je po slovenski zakonodaji kaznivo dejanje. sramota za človeka, ki misli, da je intelektualec,« nato pa je zoper Brščiča vložil tožbo zaradi kaznivega dejanja spodbujanja nasilja, sovraštva in nestrpnosti po drugem in tretjem odstavku 297. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Tožilstvo je od pregona odstopilo, ker ni našlo razlogov za kazenski pregon, zato se je Waltl (tudi multikulturalistični in LGBT aktivist) odločil za subsidiarno tožbo. Sodnik Pavlica je tožbo v začetku septembra zavrgel.
Zanimivo je, da je Waltl kot dokaz, da je Brščič v intervjuju zanikal holokavst predložil »strokovni izjavi« antropologinje Irene Šumi in kolumnistke Večera Svetlane Slapšak. Prva je znana po tem, da ji je portal RTV Slovenije dal prostor, kjer je postavila pod vprašaj obstoj slovenskega naroda, o holokavstu pa pravi, da je o njem prepovedano dvomiti, Slapšakova pa bi tako ali tako rada natikala nagobčnike drugače mislečim. No, sodnik za omenjeni ženski ni imel »razumevanja«. Takole je zapisal:
»V uvodu sodišče po ogledu intervjuja, ki je predmet obtožnega predloga, ugotavlja, da v intervjuju ni navedbe obtoženega, da naj bi bil ´Poboj šestih milijonov Judov med drugo svetovno vojno le mit´.«
In še:
»Tudi izjava prvoobdolženega sama na nikakršen način ne poziva k nasilju in je dana v intervjuju, ki vsebuje različne teme in ni usmerjen kot napad na konkretno (judovsko) skupnost. Zato ne glede na njeno dosegljivost izven okolja, kateremu je primarno namenjena, v obtožnem predlogu opisana izjava ne povzroča konkretne nevarnosti skupnosti, na katero se nanaša. (…) Na podlagi presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj je sodišče ugotovilo, da v konkretnem primeru zakonski znak, da bi storilec hkrati ravnal tako, da bi ogrozil in motil javni red in uporabil grožnjo, zmerjanje ali žalitev, ni podan.«
To pomeni, da je sodišče ugotovilo, da je Robert Waltl, v nekaterih medijih prepoznan tudi kot »partizanski luktar«, v obtožnem predlogu navedel očitne laži.
Tožba je bila očitni konstrukt LGBT in drugih levičarskih aktivistov, Brščiču so podtikali besede, ki jih nikoli ni izrekel, se pravi, da bi zanikal holokavst. Gonji se je lani pridružil (poleg drugih MSM medijev) tudi Kanal A, ki je vse skupaj povezal z Nova24TV in SDS, ter jima očital nacizem. Nova24TV je namreč objavila dva zapisa Kavarne Hayek (TUKAJ in TUKAJ), kjer se je avtor (danes prepoznan kot Jože Biščak, glavni in odgovorni urednik Demokracije) odločno postavil v bran svobode govora in Bernarda Brščiča. Dominantni mediji pa so medtem iz Brščiča ustvarili slamnatega moža, zanikovalca holokavsta in neonacista, kar je primer klasičnega uboja osebnosti. Pri čemer je bil Brščič samo sredstvo za napad na SDS in njenega predsednika Janeza Janšo.
Gonja zoper Novo24TV in Demokracijo se nadaljuje še danes. In tudi v tej luči je treba gledati na poziv premierja Marjana Šarca državnim podjetjem, naj ne oglašujejo v opozicijskih medijih (TUKAJ).
