Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb opozarja, da se razmere v povezavi z ilegalnimi migracijami ponovno zaostrujejo, da še vedno obstajajo tajni dokumenti, na osnovi katerih policija izvaja posebne metode, še vedno pa ni znanih več sto tajnih mest, kjer je imela nekdanja tajna politična policija Udba skrita ubojna sredstva.
Poslanke in poslanci so na današnji deloma zaprti izredni seji z 32 glasovi za in 12 proti potrdili sklepe KNOVS. Z njimi je komisija vladi predlagala, naj ugotovitve in stališča komisije upošteva pri nadaljnjem delu in sodelovanju z DZ.
Poslanke in poslanci na današnji izredni seji državnega zbora, ki se je pričela ob 12. uri, obravnavali zaključno poročilo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za leto 2017. Člani in članice KNOVS v priporočilih in sklepih opozarjajo na stvari, ki ostajajo odprte in za katere je potrebno bodisi izvesti ustrezne preiskave bodisi storiti druge korake, ki so nujni za varnost državljank in državljanov Slovenije.
Policija deluje na podlagi tajnih aktov
Gotovo je dolgoročno najpomembnejša stvar za naš pravni red neurejena shramba tajnih podatkov. To se pravi, zakonodaja, ki je to urejala, je bila razveljavljena. Obstajata namreč uredba Evropske komisije in drugačna odločitev Vrhovnega sodišča RS, kar v tem trenutku povzroča veliko procesno pravno praznino. Ta pa zajema prav tista najtežja kriminalna dejanja, trgovino z belim blagom in trgovino z drogo, je ob sprejetju poročila poudaril predsednik KNOVS mag. Branko Grims in opozoril, da lahko zaradi te pomanjkljivosti kasneje pride do razveljavitve cele vrste sodnih postopkov, ki so v tem trenutku odprti, zato je te stvari nujno potrebno zakonsko urediti.
V poročilu KNOVS opozarja tudi na obstoj še vedno tajnih dokumentov, na osnovi katerih policija izvaja in financira posebne metode in ukrepe, komisiji pa jih ne želi izročiti. “Policija in ministrstvo sta se pri tem postavila na stališče, da naša komisija za to ni pristojna. Če se pristane na to logiko, da tisti, ki je nadzorovan, odloča o tem, kaj je pristojnost tistega, ki nadzoruje, pa vsi vemo, da je to konec vsakega učinkovitega nadzora,” opozarja predsednik KNOVS.
Kje so udbovski bunkerji z orožjem?
Odprta ostaja tudi preiskava glede Nove ljubljanske banke, kjer se je KNOVS soočila z nepravilnostmi in utemeljenimi sumi pranja denarja, prav tako pa tudi z nekaterimi dogodki, ki močno zbujajo sum v to, kaj je dejansko stanje in kaj ni. Zato bi bilo nujno, da se pospeši in celovito izpelje preiskavo, in da se proti odgovornim za vsa ugotovljena kazniva dejanja sproži ustrezne postopke pred za to pristojnim sodiščem.
Čeprav se sliši še tako nenavadno, v Sloveniji še vedno obstaja dokumentacija glede ubojnih sredstev nekdanje Udbe, ki dokazuje več sto tajnih mest oziroma “bunkerjev”, kjer na bi se ta sredstva nahajala, je tudi spomnil mag. Grims. Pri tem komisija še posebej opozarja na vprašanje varnosti, kajti “obstoj takšnih sredstev, če kar nekje ležijo, lahko predstavlja splošno nevarnost za zdravje in življenje ljudi, zlasti otrok, ki bi lahko naključno naleteli na te stvari. Zato smo trdno prepričani, da bi bilo vse to potrebno preiskati in stvari dokončati”.
Med drugim člani in članice KNOVS v končnem poročilu opozarjajo tudi na to, da epiloga še vedno ni doživela zgodba s prisluhi pri arbitražnem sporazumu. Pri tem je prišlo do nepravilnega in neprofesionalnega ravnanja arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenikove. Glede na to, da je imela ta stvar v celoti zelo velike negativne posledice za Slovenijo, KNOVS utemeljeno pričakuje temeljito preiskavo in sankcioniranje morebitnih nepravilnosti in malomarnega opravljanja dolžnosti.
KNOVS opozarja tudi na odtekanje podatkov s strani nekaterih policijskih uprav, kar po njihovem mnenju kaže, da se s podatki ne ravna ustrezno. Ob tem so člani spomnili na zgodbo pranja denarja v NLB, ko so nekateri, ki so prejeli informacije in poročila, jih ali sploh niso prebrali, ali pa niso ukrepali, čeprav bi po zakonu morali.
Tema, ki se ji je KNOVS posvečala večino svojega mandata, pa so ilegalne migracije in vse, kar je z njimi povezano – kriminal, tihotapljenje ljudi, plačevanje storitev z drogo … “Glede migrantov opozarjamo, da se stvari spet zaostrujejo, da stvari niti slučajno niso dobre,” je poudaril mag. Grims in dodal, da pa je komisija vladi vendarle namenila pozitivno oceno, ker danes na južni meji stoji ograja, pri čemer obžaluje, da ta ni popolna. “Ob tem naj opozorim še, da bomo verjetno v kratkem potrebovali še eno ograjo, in sicer na meji z Italijo, in sicer zaradi spremembe vlade in napovedanega izgona okoli 600.000 migrantov, kar bi za Slovenijo predstavljajo nerešljiv varnostni problem. Vendar po zagotovilih, ki jih imamo, se je vendarle začelo nekaj dobrega dogajati v smeri večje varnosti in samo upamo lahko, da se bo delo v celoti in korektno opravilo,” je še povedal mag. Grims.
C. Š./Nova 24TV