Državni zbor je v torek na predlog vlade s potrebno večino vseh poslancev za preostanek mandata nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije (STA) do 11. decembra 2023 med nadzornike agencije imenoval pravnika Radovana Cerjaka. Za je glasovalo 47 poslancev, proti jih je bilo 35. Do Cerjakovega imenovanja so bili kritični v večjem delu opozicije.
Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je Cerjaka predstavil kot pravnega strokovnjaka, ki bo po mnenju ministrstva in vlade dobro opravljal nadzorstveno vlogo v nadzornem svetu STA. Zavrnil je opozicijske očitke, da bi morala zdajšnja vlada končati postopek imenovanja nadzornika, ki ga je začela prejšnja vladna ekipa, ne pa objaviti novega javnega poziva. Opozoril je, da vlada Marjana Šarca v zahtevanem roku v DZ RS ni poslala predloga kandidata. Ministrovi razlagi je v predstavitvi stališč poslanskih skupin pritrdila Alenka Jeraj (SDS).
Tranzicijska levica primitivno proti Cerjaku
Poslanci Levice, LMŠ, SD in SAB so se že pred glasovanjem v skupni izjavi izrekli proti Cerjakovemu imenovanju v nadzorni svet STA. “Ugotavljamo, da kandidat ne izpolnjuje niti strokovnih pogojev niti etičnih meril za imenovanje predstavnika ustanovitelja v nadzornem svetu STA,” so zapisali. Očitali so mu, da med drugim tudi ne izpolnjuje pogoja delovnih in vodstvenih izkušenj, kar seveda ne ustreza resnici.
V Levici, LMŠ, SD in SAB so mu očitali domnevni konflikt interesov, saj po njihovih navedbah Cerjak “redno sodeluje z Novo24TV, Demokracijo in drugimi mediji, ki so povezani z največjo koalicijsko stranko, ter nastopa v vlogi odvetnika le-teh v pravnih postopkih”. Menijo, da želi SDS s Cerjakovim imenovanjem “po svoji meri prikrojiti medijski prostor” ter s tem resno ogroziti neodvisnost STA.
Po besedah Luke Mesca (Levica) Cerjak kot član SDS ne ustreza niti strokovnim pogojem niti etičnim merilom, ki jih zahteva mesto v nadzornem svetu STA. Kritičen je bil do domnevnih Cerjakovih “vulgarnih in primitivnih” izjav na družbenih omrežjih in ga označil “za še en obraz sovražnega govora”. Tudi Andreja Zabret (LMŠ) je dejala, da Cerjakova strankarska opredeljenost ne ustreza nadzorniškemu mestu. No, pri tem pa je bilo v državnem zboru s strani opozicije moč slišati še celo vrsto primitivnih opazk na račun odvetnika Cerjaka.
Poslanske skupine SMC, NSi, DeSUS in SNS niso predstavile svojih stališč o Cerjakovem imenovanju v nadzorni svet STA.
Že pred tem je levičarsko Društvo novinarjev Slovenije poslance DZ pozvalo, naj ne izglasujejo za imenovanja odvetnika Radovana Cerjaka za novega nadzornika STA. Opozorili so še, da je njegovo imenovanje treba presojati v kontekstu zakonodajnih sprememb na medijskem področju, ki jih je predlagala SDS, in poskusa vzpostavitve političnega nadzora nad STA.
Kot so zapisali, se zavzemajo za visoke standarde spoštovanja kulture javnega dialoga in človekovega dostojanstva. Teh standardov pa Cerjak “s svojimi žaljivimi in nedostojnimi izjavami” ne izpolnjuje. Menijo, da je neprimeren tudi zaradi stališč do slovenskih medijev, ki jim očita orkestrirano delovanje v interesu “bivšega režima”.
Miro Petek na twitterju: Kdo se mu bo opravičil?
Na, očitke na račun Cerjaka se je na twitterju odzval nekdanji preiskovalni novinar Miro Petek, ki je sedaj zaposlen kot svetovalec v kabinetu ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija.
Petek: »V parlamentu so ob razpravi o Radovanu Cerjaku kot kandidatu za NS STA levičarji zlivali gnojnico zaradi tvitov, ki pa sploh niso njegovi. On nima TW profila. Zaradi nekega fake profila so eno uro svinjali po njem, ni pa se mogel braniti. Kdo se mu bo opravičil?«
Ob tem je Petek še dodal: »Predsednik parlamenta mora razmisliti, na kak način bodo popravili škodo, ki so jo poslanci povzročili Cerjaku. Gre za prvovrstni škandal, ki mora zanimati tudi Evropo. Levičarski primitivni diskurz je dosegel dno. Takoj izredno sejo, na katero je treba povabiti Cerjaka.«
Cerjak preprečil poimenovanje po diktatorju
No, mi pa dodajmo, da so se predstavniki tranzicijske levice verjetno zato tako žolčno in primitivno spravili na odvetnika Radovana Cerjaka, ker je pred leti preprečil, da bi poimenovali ulico v Ljubljani po jugoslovanskem komunističnem diktatorju Josipu Brozu Titu.
Spomnimo. Ustavno sodišče je na svoji seji 26. 9. 2011 razveljavilo odlok Mestne občine Ljubljana, o poimenovanju Titove ceste v Ljubljani. Odlok je bil pred tem sprejet v mestnem svetu na pobudo pokojnega Petra Božiča z Liste Zorana Jankoviča.
Sodišče je v pojasnilu navedlo da je »poimenovanje ceste z imenom ‘Titova cesta’ v neskladju z ustavnim načelom spoštovanja človekovega dostojanstva iz 1. člena Ustave Republike Slovenije.
“Načelo demokratičnosti po svoji vsebini in pomenu presega opredelitev državne ureditve kot zgolj formalne demokracije, temveč vsebinsko opredeljuje Republiko Slovenijo kot ustavno demokracijo, torej kot državo, v kateri je ravnanje organov oblasti pravno omejeno z ustavnimi načeli ter s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Protiustavnost predpisa ali drugega oblastnega ravnanja, ki ima simbolni pomen, zato nastopi takrat, kadar ta simbol z avtoriteto oblasti izraža vrednote, ki so v celoti nezdružljive s temeljnimi ustavnimi vrednotami. Načelo spoštovanja človekovega dostojanstva je temeljna ustavna vrednota. Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito dosmrtni predsednik nekdanje SFRJ, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je zato mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu.”
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno in s tem ugodilo pobudi, ki jo je na sodišče v imenu Lidije Drobnič, podmladka NSi Mlade Slovenije in drugih vložil prav odvetnik Radovan Cerjak.
