Drugorazredni: 20 let kasneje – Policija krutega umora Stele Jelenc ni hotela raziskati, ker je bil morilec Jože Kukovec uslužbenec UDBE

V torkovi oddaji Drugorazredni je raziskovalni novinar Luka Svetina obudil tragedijo Andreja Suhadolnika, ki je Slovenija nikoli ne bi smela pozabiti, pa jo je, zahvaljujoč organom pregona, ki so zadevo v čudnih okoliščinah na hitro pometi pod preprogo. Bilo je 19. marca 1999, ko je Suhadolniku udbovec Jože Kukovec ubil njegovo tedaj 32-letno partnerko, nosečo Stelo Jelenc. Ubil jo je na parkirišču trgovskega centra Loka v Medvodah in si nato sodil še sam. Vzrok za umor je bilo stanovanje v Divači, katerega sta hotela Andrej Suhadolnik in Stela Jelenc kupiti od Jožeta Kukovca. Osebna tragedija Andreja Suhadolnika je še toliko večja, saj je zaradi spleta nesrečnih okoliščin ostal brez kupljenega stanovanja, denarja, več kot 50 tisoč mark, ki sta jih le tri dni pred umorom s partnerko izročila Kukovcu, pa nikoli več ni videl. Izpuhteli so neznano kam, policija tega ni preiskovala.

Andrej Suhadolnik in Stela Jelenc sta si zaželela zaživeti v novem stanovanju. Po spletu naključij sta spoznala Jožeta Kukovca. Povedal jima je, da ima prazno stanovanje v Divači ter ga prodaja. “Midva sva živela v Divači, v garsonjeri. Ona je bila arhitekt, hotela sva si ustvariti življenje. Bila je tudi noseča. Hotela sva kupiti novo stanovanje. Živela sva nekje drugje, pa ni bilo prav. Pol pa sva tega možaka srečala v Divači. Zmeraj je bil uglajen, lepo oblečen. In je ponudil stanovanje v nakup. Midva sva se zmenila in sva se odločila, da bova kupila,” svojo tragedijo začne predstavljati Suhadolnik. Izkazalo se je, da je omenjena oseba tedaj 48-letni neznanec, Jože Kukovec. Ker jima je bilo stanovanje všeč, sta se odločila, da ga bosta kupila. Sklenili so kupoprodajno pogodbo. V avans sta plačala takratnih 200 tisoč tolarjev. Vendar je Suhadolnik slišal govorice po Divači, da Jože Kukovec ni oseba, za kakršno se predstavlja. ” Malo sem samo posumil, malo sem slišal ljudi v Divači, da ima ta oseba čudne postopke obnašanja. Zato sem prosil malo za pomoč. Da ni vse tako, kot bi moralo biti.  Začel sem se bat, kaj bo iz tega ratalo. Dala sva mu že nekaj avansa.”

Ne glede na vse sta se uspela z njim čez nekaj tednov podpisati kupoprodajno pogodbo in plačati 55 tisoč takratnih mark. Kukovec jima ključev še nekaj dni ni želel izročiti, češ da mora urediti še neke papirje. Dogovorili so se, da bo do predaje končno prišlo ssodnega 19. marca 1999, ko so se srečali v kavarni na železniški postaji v Divači. “Da se gre v Medvode in se to dokončno uredi. Zjutraj je prišel še na kavo, smo kavo spili. Tri dni nisem delal kot obrtnik, mi je Stela rekla, pejt delat, bom jaz to uredila.Ona je bila samozavestna ženska,” se spominja Suhadolnik.

Tragičen umor se zgodi na parkišču nakupovalnega centra v Medvodah
Zato sta se Stela Jelenc in Jože Kukovec odpeljala v Medvode, da uredita še preostale papirje ter se sklene dokončni posel. Suhadolnik je čakal klic, da bi vedel, če se je posel sklenil. Klica ni bilo. V popoldanskih urah ga je obiskal njegov sin, policist v družbi še enega policista. Povedal mu je tragično novico, da je bila njegova partnerka Stela Jelenc umorjena. “Ni bilo nobenega klica. Pol dvanajstih mi je počila luč. Takrat me je pričelo še bolj stiskat. Ko so mi povedali, kaj se je zgodilo, me je totalno spodneslo. Prvo so me peljali k zdravniku, da mi je dal injekcijo, potem pa nisem vedel, kaj se dogaja. Sploh nisem bil priseben. Spor med starejšim moškim in 32 let staro žensko, pa ne vem. Pištolo potegne na to zadevo, ne morem verjeti. Ne razumem tega, “ svoje žalostne občutke razkriva Suhadolnik.

A nesreča za Andreja Suhadolnika se je šele komajda začela. Kasnejša policijska preiskava je pokazala, da Jože Kukovec sploh ni bil dejanski in ne pravni lastnik stanovanja. V resnici je bil lastnik stanovanja slovenski državljan iz Ljubljane. Novi šok je doživel na policijski postaji v Medvodah. “Naj prevzamem njene stvari po umoru. Tam je sedela ena ženska. Vam bom povedala direktno, za nas je primer končan. Vi pa pazite, da zadeva ne pride v medije, ker je streljal policaj. Sicer boste imeli z nami opravka,” se neposredne grožnje policistke spominja Suhadolnik.

Suhadolniku je smrdelo prekrivanje informacij o Jožetu Kukovcu. Zato mu se je odločil prijatelja policista zaprosti za uslugo. Česar ne bi smel, je vseeno storil; pokazal mu je policijsko kartoteko pokojnega morilca. V njej je bilo evidentiranih na desetine kaznivih dejanj Kukovca. “Pokazal mi je, da ima ogromno kriminalnih dejanj. Izvedel sem denimo, da je nekoč na sredi ceste psa ustrelil. V Rožni dolini, pri belem dnevu. Bil je v zaporu, pa vse to. Pa v stanovanju so se tudi dogajale čudne stvari.”

Jože Kukovec je bil čuvaj najvišjih komunističnih slovenskih voditelje; v štirih letih sedemkrat zagrešil kaznivo dejanje spolnega nadlegovanja
Vendar to ni bilo še vse. Suhadolnik in kolega policist sta brskala naprej bo dosjeju. Ugotovila sta, da je bil Kukovec v bivšem sistemu udbovec in celo osebni varnostnik nekaterih najvišjih slovenskih komunističnih voditeljev. “Bil je osebni čuvaj naših vrhunskih nekdanjih slovenskih politikov v komunističnem režimu, Pepce Kardelj, pa tudi Franceta Popita,” se spominja naš sogovornik.

V razkrivanju njegovega udbovskega dosjeja in njegovih zločinov je ekipi Drugorazredni pomagala raziskovati novinarka tednika Demokracija, Petra Janša. ” Na UDBA.net sem našla, da obstaja njegov dosje. Se pravi, letnica, kot vidimo, je ta prava. Rojen v Mezgovcih. Oče Franc. Dekliški priimek Klavec Marija. Prebivališče Ljubljana. Poklic mizar, modelar, nižja izobrazba. Ločen in uslužbenec RSNZS, se pravi, da je delal za UDBO. ” Jože Kukovec je imel zbrisana kazenska dejanja. Leta 1955 je naredil kaznivo dejanje. Leta 1956 je naredil tri kazniva dejanja. Popolnoma šokantno pa je dejstvo, da je v štirih letih naredil sedem kaznivih dejanj spolnega nasilja.

Da to ni nič nenavadnega, da so za umazana dela v Službi državne varnosti novačili kriminalce, je priznal tudi nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak. “To, da so strukture bivše državne varnosti bile izredno aktivne ves čas po osamosvojitvi, tudi drži. Leta 2006- 2007 bivše uslužbence državne varnosti identificirali zadevo Ambrus, Strojanovi. Marsikdaj so se pokazali v povezavi z hudimi kaznivimi dejanji. Značilna zgodba je, da so pridobivali svoje sodelavce,recimo duhovnike. Podtaknilo so mu pedofilijo in ga za ta način pridobili zase. Zelo podobno pa se je dogajalo tudi s posameznimi kriminalci, ki so jim v “odpustili” kazniva dejanja in jih pridobili zato, da so delovali za njih. to so take značilne metode za tisti čas,” se spominja Gorenak.

Izgubil še stanovanje, nova lastnica Maja Pitarič pa je razkrila tragično resnico svoje matere
Andrej Suhadolnik je pozneje v spletu nerazumljivih in sumljivih okoliščin izgubil tako stanovanje kot vloženi denar. “Lahko bi mi povedali kje je denar. Lahko bi mi obrazložili, kaj je s stanovanjem, kaj je s denarjem. Nič, popolnoma nič. Sodišče obrazložit ali pa policija. Šel sem tudi v Medvode na policijo vprašat glede denarja. Niso povedali nič. ”

Njegovega denarja ni bilo nikjer. V zemljiško knjigo stanovanja, ki ga je kupil, pa je takrat že bila vpisana druga oseba, Maja Pitarevič. Sodišče je sicer sprva na podlagi začasne odredbe dosodilo stanovanje Suhadolniku, a se je Pitarevičeva pritožila in leta 2004 dosegla spremembo. Sodišče je namreč predosodilo, da vpis v zemljiško knjigo pravno prevlada nad dejstvom, da je Suhadolnik stanovanje plačal.

Maja Pitarevič je lastnica znane gostilne Pod škofom v Ljubljani. Tudi sama je keipi Drugorazredni, ker so jo poklicali, predstavila tragično zgodbo svoje pokojne matere, čeprav jo je Luka Svetina šokiral s klicem in prošnjo po pojasnilih dogodkov izpred 20 let. “Jože Kukovec nam je zagrenil življenje. Bil je večletni partner moje pokojne mame. Spoznala ga je, ker je kot mizar prišel delat v našo gostilno. V času, ko sta bila skupaj, je veliko pila. Opijal jo je. In z zvijačo, ko je bil pod vplivom alkohola, prepričal, da mu je naivno predala v upravljanje lastno stanovanje. Kukovec je prodal in s tem denarjem kupil stanovanje v Divači. Moja mama je ostala brez vsega. Za vse nas je bila to travmatična izkušnja. ” Pitarevičevi so se nato po pripovedovanju Maje povezali s kriminalisti in dosegli, da je s stanovanjem v Divači njena družina dobila nazaj vsaj tretjino vrednosti, ki jim jo je z zvijačo odtujil Kukovec.

Tragedija Andreja Suhadolnika spremlja vsakodnevno. Po dvajsetih letih živi pri mami v majhnem stanovanju na Vrhniki. Njegove sanje o družini so se davno razblinile. Vzela mu jih je država, ki je dopustila, da kriminalec in psihopat Kukovec nikoli ni odgovarjal za svoje zločine, sja ga je Udba potrebovala za svoje posle in mu tako brisala kazniva dejanja. Neposredno po nesreči je Suhadolnik živel “na tabletih”, potreboval je mnogo let, kot sam pravi, da se je sestavil skupaj. “To je bilo grdo, nisem več nič sposoben delat. Nič nisem mogel. Rabil sem dve leti. Še zdaj ni čisto tako, kot mora biti. Vse se ti podre, sploh nimaš več, da bi dve stvari skupaj sestavil. Takrat sem imel tudi pištolo. Bil sem zelo na tleh.  Samomor, ali pa jih dam pobiti vse na policiji, pa še pol sebe. Tako daleč me je zadeva pripeljala.”

Zgodba Andreja Suhadolnika nas opominja, kako deluje globoka država, iz obračuna z njo pa ne moreš iziti kot zmagovalec. Ostal je brez partnerke. Brez otroka. Brez denarja. Brez stanovanja. Brez pravice. Ima pa zadoščenje, ker je Slovenija 20 let pozneje spet izvedela, kako kruto država včasih pusti na cedilu svoje državljane.

Luka Perš