Piše: Petra Janša
Direktor NIJZ Milan Krek je na novinarski konferenci opozoril na naraščanje števila okužb z novim koronavirusom v svetu in v Evropi, ki napoveduje tretji epidemični val. Tudi v Sloveniji smo po njegovih besedah še »globoko v epidemiji«.
Dvanajstega marca lani dni je bila razglašena epidemija COVID-19. Število okuženih se je takrat v tednu po prvem potrjenem primeru okužbe povečalo na skoraj sto. V zadnjem letu je bila Slovenija več kot 60 odstotkov časa v razglašeni epidemiji, ki jo spremljajo omejitveni ukrepi.
Leto dni od epidemije
Pred letom dni je bila razglašena epidemija, ob čemer je bil aktiviran tudi državni načrt za ukrepanje ob pojavu epidemije. Še isti dan se je zaprla državna meja z Italijo, kjer so bile razmere zaradi izbruha COVID-19 najhujše. Pod pritiski prihajajoče vlade je odhajajoča vlada takrat sklenila, da se teden za tem zaprejo šole, srednje šole in fakultete, da se odpovejo vse ne nujne zdravstvene storitve v zdravstvu. V dneh za tem je zaradi epidemije ugasnilo javno življenje. S tem so pristojni želeli čim bolj zmanjšati stike med ljudmi in tako preprečiti nadaljnje širjenje novega koronavirusa. Protikoronski ukrepi so v zadnjih 365 dneh pomembno predrugačili naš vsakdanjik. Veliko stvari, ki so bile do pred enega leta samoumevne, nenadoma niso bile več dostopne. Ob strogih ukrepih in tudi zaradi strahu pred novim, neznanim virusom je Slovenija prvi epidemični val prestala razmeroma uspešno. Tako je prva razglasitev epidemije trajala 80 dni, do 31. maja.
Drugi val udaril lansko jesen
Nato je bila epidemija ob zaostrenem jesenskem epidemičnem valu znova razglašena 19. oktobra lani. Sprva za 30 dni, nato pa se je glede na močan epidemični val, ki traja še danes, večkrat podaljševala. Vlada se je v sredo znova odločila še za 30-dnevno podaljšanje, ki bo veljalo od 18. marca. V jesensko-zimskem obdobju je pouk za osnovnošolce več kot tri mesece potekal na daljavo, srednješolci (razen zadnjega letnika) so se nedavno vrnili v šole. Več mesecev so bile zaprte ne nujne trgovine, storitvene dejavnosti, še vedno so zaprti gostinski lokali in restavracije. Doslej je bilo v Sloveniji potrjenih že skoraj 200.000 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 4.192 covidnih bolnikov.
Rešitev v precepljenosti
Rešitev, da bi se naše življenje vrnilo v kar se da normalne tirnice, strokovnjaki vidijo v vsaj 60-odstotni precepljenosti prebivalstva. V manj kot letu od pojava novega koronavirusa je bilo registrirano prvo učinkovito cepivo proti COVID-19, do zdaj so bila v EU registrirana štiri cepiva, zadnje je zeleno luč Evropske agencije za zdravila dobilo minulo sredo. A kljub velikim vlaganjem EU v razvoj cepiv farmacevtska podjetja ne zagotavljajo evropskim državam toliko cepiv, kot je bilo dogovorjeno ali pričakovano. V skladu s strategijo cepljenja imajo prednost starejši, ki so najbolj ogroženi za hujši potek bolezni, zaplete in smrt.
Potem ko so precepili vse zainteresirane oskrbovance in zaposlene v domovih za starejše, kjer je COVID-19 terjal največji smrtni davek, zdravstvene delavce in večinoma tudi že starejše od 80 let, je število hospitaliziranih covidnih bolnikov in smrti začelo hitro padati, epidemija se je po več mesecih začela umirjati. A prihodnost je negotova. Čeprav se drugi epidemični val še ni iztekel, se napoveduje že tretji. Tudi v Sloveniji so ugotovljene vse tri nove, bolj nalezljive različice virusa, proti katerim so nekatera cepiva manj učinkovita. Pojavnost angleške različice pa zlasti v osrednji Sloveniji eksponentno raste.
Krek: Smo še globoko v epidemiji
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek je na nedavni novinarski konferenci opozoril na naraščanje števila okužb z novim koronavirusom v svetu in v Evropi, ki napoveduje tretji epidemični val. Tudi v Sloveniji smo po njegovih besedah še »globoko v epidemiji«. »Samo z doslednim upoštevanjem ukrepov bomo zmanjšali število okuženih,« meni. Kot je pojasnil Krek, na svetovni ravni število okužb raste, podobno se dogaja tudi v Evropi, in to predvsem zaradi novih različic koronavirusa, tako da počasi drsimo v nov epidemični val. Pri tem po njegovih besedah vsi upamo, da ga zaradi cepljenja ne bo, toda številke napovedujejo drugače. Tudi v Sloveniji, kjer je aktivno okuženih približno pet ljudi na tisoč prebivalcev, se trend kljub nekoliko boljšim rezultatom v zadnjih dneh še ni obrnil, je pojasnil.
Vztrajajmo pri ukrepih
V teh dneh po njegovih navedbah opažajo stagniranje števila okužb, ki rahlo drsi navzdol. Kot je spomnil, je bilo podobno že novembra, ko je po stagnaciji ob koncu preteklega leta število okužb znova začelo naraščati. »Bojimo se, da bo zdaj podobno, zato je pomembno, da vztrajamo pri ukrepih, da smo še bolj pozorni na ukrepe in zmanjšujemo prenos virusa, kajti virus se prenese, samo če mu damo možnost,« je poudaril direktor NIJZ. Po njegovih besedah je treba še vedno nujno upoštevati vse previdnostne ukrepe, in to še veliko bolj zaradi navzočnosti treh novih različic novega koronavirusa, ki so hitreje prenosljive. Ob tem je opozoril na velik delež okužb z novimi, hitreje prenosljivimi različicami novega koronavirusa na Češkem in Slovaškem pa tudi v naši bližini, v italijanski Furlaniji Julijski krajini, kjer so sprejeli stroge ukrepe in tudi zaprli šole.
Previdno v šolah
Po Krekovih navedbah pri nas še vedno vztrajamo pri odprtju šol, se pa število okuženih v šolah počasi povečuje. »Bomo videli, kakšen bo razvoj naprej. Če se bodo stvari poslabšale, bo treba morda sprejeti kakšne dodatne ukrepe,« je dejal. Če je naš cilj, da otroci končajo šolsko leto v razredih, moramo po njegovih besedah previdno sproščati dejavnosti in se dosledno držati navodil v šolah, prav tako je treba pazljivo ravnati pri druženju zunaj šolskega časa. Tudi pri obšolskih dejavnostih se morajo držati priporočil NIJZ. Na vprašanje, ali morajo maske nositi učenci tudi pri športni vzgoji znotraj in zunaj, je odgovoril, da je zelo jasno, da morajo otroci nad 11. letom starosti nositi maske kjerkoli v šolskem procesu. Med drugim je Krek izpostavil tudi pomembno vlogo cepljenja vseh pedagoških delavcev. Vse tiste, ki se zanj še niso odločili, je pozval, da to storijo v dobro otrok, sebe in svoje družine.
Tudi omejitev gibanja ponoči je po njegovem mnenju smiselna v kontekstu tega, da »ne želimo preveč sproščati, ker če bomo preveč sproščali, bomo morali tudi šole zapirati«. Ta omejitev je po njegovih navedbah eden od ukrepov, ki manj prizadene prebivalstvo, gospodarstvo, otroke, hkrati ima pa nekaj pozitivnih rezultatov.
Potrjena južnoafriška različica
Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) je v devetem presejalnem sekvenciranju virusnih različic novega koronavirusa analiziral skupno 576 vzorcev, kar je 27 odstotkov vseh vzorcev, pri katerih so na inštitutu med 22. in 28. februarjem potrdili okužbo z novim koronavirusom. Od tega je bilo 65 odstotkov vzorcev iz osrednjeslovenske regije, 13 odstotkov iz goriške regije, po pet odstotkov iz jugovzhodne in zasavske regije, trije odstotki iz obalno-kraške regije in po en odstotek iz gorenjske, posavske, podravske, primorsko-notranjske, savinjske in koroške regije. Devet vzorcev je pripadalo osebam, ki imajo stalno prebivališče v tujini. Kot so navedli na inštitutu, so v minulem tednu našli vse mutacije, značilne za angleško različico, v vseh skupinah vzorcev. Do sedaj so angleško različico virusa potrdili pri skupno 160 osebah, od tega je imelo 15 oseb jasno epidemiološko anamnezo za potencialni vnos angleške različice v Slovenijo, preostali so se verjetno okužili v Sloveniji. V minulem tednu so pri osmih osebah potrdili južnoafriško različico, pri čemer je bila le ena od njih pred tem v tujini.
Potrdili tudi nigerijsko različico
Sicer pa v zadnjem presejalnem obdobju niso potrdili brazilske različice novega koronavirusa, a na inštitutu ugotavljajo višje deleže posameznih mutacij, ki so značilne za brazilsko različico, ki pa so bile potrjene v različnih vzorcih. Poleg tega so na inštitutu potrdili t. i. nigerijsko različico v 13 vzorcih iz osrednjeslovenske in jugovzhodne regije ter v 12 vzorcih genetsko različico A.27, ki je najbolj razširjena v francoski čezmorski skupnosti Mayotte, zabeležili pa so jo tudi v Združenem kraljestvu, na Nizozemskem, Danskem in v Turčiji.
Raziskava o britanski različici
Britanska različica novega koronavirusa je po ugotovitvah britanskih raziskovalcev veliko bolj smrtonosna kot prejšnja prevladujoča različica, in sicer za od 30 do 100 odstotkov, in hkrati za 40 do 70 odstotkov bolj nalezljiva. Rezultate raziskave so nedavno objavili v britanski medicinski reviji British Medical Journal. V raziskavi, v kateri so primerjali stopnjo smrtnosti covidnih bolnikov, ki so bili okuženi bodisi z britansko različico, znano kot B.1.1.7, ali s prvotnim virusom sars-cov-2, so znanstveniki ugotovili, da je smrtnost pri novi različici bistveno višja. Britansko različico novega koronavirusa B.1.1.7 so v Veliki Britaniji prvič potrdili septembra lani. Doslej so jo potrdili že v več kot sto državah sveta. Britanska različica ima 23 mutacij v svojem genetskem zapisu, kar je relativno velika številka. V raziskavi so ugotovili, da je zaradi okužbe z britansko različico novega koronavirusa umrlo 227 bolnikov na vzorcu 54.906 covidnih bolnikov, med enakim številom okuženih z drugimi različicami pa je umrlo 141 covidnih bolnikov. »Skupaj z zmožnostjo, da se širi hitro, bi morali resno obravnavati grožnjo, ki jo predstavlja B.1.1.7,« je po poročanju Reutersa dejal soavtor raziskave na univerzi v Exetru Robert Challen.
Virolog in profesor molekularne onkologije na univerzi v Warwicku Lawrence Young je dejal, da natančni mehanizmi za višjo stopnjo smrtnosti različice B.1.1.7 še vedno niso jasni, »a bi bili lahko povezani z višjo stopnjo razmnoževanja virusa in povečano prenosljivostjo«. Ob tem je dodal, da najverjetneje prav britanska različica povzroča nedavno rast okužb z novim koronavirusom v Evropi.
Še vedno je nujno upoštevati vse previdnostne ukrepe, in to še veliko bolj zaradi navzočnosti treh novih različic novega koronavirusa, ki so hitreje prenosljive.
