O aktualnem političnem dogajanju v Sloveniji, Evropski uniji in svetu smo se konec aprila pogovarjali z vodjo slovenske delegacije v evropskem parlamentu in podpredsednikom Slovenske demokratske stranke dr. Milanom Zverom, ki je tudi predsednik Odbora za zunanje zadeve pri Strokovnem svetu SDS.
Gospod Zver, evropski parlament je prejšnji teden v Strasbourgu razpravljal o izvajanju bolonjskega procesa, s katerim se je pred dvema desetletjema začelo oblikovanje skupnega evropskega visokošolskega prostora. Razprava je potekala v pričakovanju prihajajoče ministrske konference v Parizu, kjer bodo države članice v sodelovanju z Evropsko komisijo preučile napredek procesa in določile cilje za prihodnost. Vi ste kot vodja slovenske delegacije v Evropski ljudski stranki, ki je bil v okviru poslanske skupine ELS odgovoren za resolucijo na to temo, v svojem govoru pozvali k nadaljevanju bolonjskega procesa.
Res je. Mogoče se komu zdi to malo hecno, če se pozove k nadaljevanju procesa. Toda treba je vedeti, da mnogi, tako študentje kot tudi profesorji, nasprotujejo bolonjski reformi. Star tip univerze jim je zagotavljal, bi rekel, lagodnejše življenje; profesorjem se ni bilo treba boriti za delo oz. kruh – imeli so vnaprej zagotovljenega, to je izhajalo iz samega statusa. Študentje so si lahko privoščili daljši študij. Znano je, da je star tip univerze preveč ločen od družbe in gospodarstva. Bolonjski proces pa jih sili v to, da se univerze vključijo v svoje okolje, sledijo gospodarskim potrebam, ponujajo uporabne študije, skratka, proizvajajo stvari, ki jih družba potrebuje. Na žalost so evropske univerze še preveč tradicionalne, zato jih težko najdemo med sto najboljšimi na svetu. To so spoznali že pred dvema desetletjema, zato se je ta proces sploh začel.
Verjetno je prenova univerze še posebej potrebna v t. i. tranzicijskih državah.
Točno to. Gre za modernizacijo visokošolskega prostora, ki jo še posebej potrebujejo nekdanje socialistične države. Če ne bi bilo bolonjskega procesa, v katerega je vključenih 50 držav, bi si ga morali izmisliti za tranzicijske države.
Ste tudi stalni poročevalec evropskega parlamenta za program Erasmus+, kar je za vas posebno priznanje, a tudi odgovornost. Kako ste zadovoljni z izvajanjem tega projekta? Je EU z njim bolj povezana?
Predvsem so mladi bolj povezani in to je dobro. Res je, da Erasmus plus vsebuje tudi programe za odrasle, ampak v glavnem gre za mlade. In mobilnost, tako študijska kot delovna, je zelo koristna za vsakega, ki se je udeleži. Udeleženci so uspešnejši v življenju, to dokazujejo raziskave.
Samo mimogrede. Število državljanov Slovenije, ki so se odselili v tujino, se je po letu 2011 podvojilo. Najpogosteje gre za mlade ljudi, stare od 25 do 34 let, od katerih jih ima kar 40 odstotkov višjo ali visokošolsko izobrazbo. Boljše življenjske možnosti iščejo zlasti v Nemčiji in Avstriji ter v ZDA. Ali k temu pripomore tudi program Erasmus+ ali predvsem slabe možnosti za zaposlitev in raziskovanje v Sloveniji?
Eksodus mladih ni povezan z Erasmusom+, morda je to problem v Bolgariji in Romuniji. Dejstvo, da mladi zapuščajo Slovenijo, je povezano s slabim izobraževalnim in poslovnim okoljem. Odhajajo, ker doma ne najdejo službe ali ker se jim pod takimi okoliščinami, kot so npr. visoki davki, birokratski postopki itd., ni splačalo odpreti podjetja. V tujini pa uspevajo. Slovenci nismo taki, da bi šli v tujino in živeli od socialne podpore.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
Metod Berlec
