Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
Postajamo talci necepljenih ljudi, je prepričan direktor NIJZ dr. Milan Krek. Zbolevajo in hodijo v bolnišnico predvsem tisti, ki niso cepljeni. In ti ljudje se niso cepili zaradi anticepilcev. “Zdaj naj bodo te gospodje tako ponosni in pokončni in naj prevzamejo odgovornost za to,” je poudaril v Intervjuju z novinarjem Jožetom Možino. Mesece je bil za opozicijo, njene medije in simpatizerje bolj pomemben boj proti vladi, kot pa boj proti epidemiji. “Izkoristil bom to priložnost in rekel mojim dragim Slovencem, naj poslušajo stroko. Če imajo na izbiro stroko in politiko, izberite stroko, ta vam bo vedno dobro hotela. Tudi zato, ker je etično zaprisežena in ne more iti preko Hipokratove zaprisege,” je pozval Krek.
Kdor pozna Milana Kreka, ga opiše predvsem kot zdravnika. Zdravnika z veliko empatije do ljudi, ki so v stiski. Tudi med osamosvojitveno vojno se je prostovoljno javil in odšel na teren, pomagat ljudem. Krek samega sebe vidi kot očetovski lik, na tak način želi tudi družbi predajati informacije ter opozorila. Njegova naloga v teh časih je torej, da pove ljudem, kaj se približuje, četudi njegove besede kdaj komu niso všeč. Odkar je na položaju direktorja NIJZ, je tarča mnogih kritik – sam meni, da predvsem zato, ker so ga postavili v nek politični kontekst, pa čeprav se ima sam za strokovnjaka, ki kot tak ne pripada nobeni politiki. “Včasih prehitro kaj rečem in je to tudi nerazumljivo, ampak časi so taki, da ni veliko časa za razmišljanje in cincanje. Treba je ukrepati, ukrepe pa zelo hitro sprejemati,” je opisal svoj način dela, epidemija covida je vsekakor svojevrstna vojna. Povedal je, da ima zaradi svojega dela tudi veliko nasprotnikov pri anticepilcih in dodal, da ko si na takem položaju, pač postaneš visoka gora, ki sprejema vse strele.
Ko se je Krek usedel na direktorski stol NIJZ, je ugotovil, da je ta institucija popolnoma nepripravljena na epidemijo. Vsi njegovi predhodniki so bili politični ljudje, del neke politične strukture, sekretarji na ministrstvu. “Jaz tam sedim kot strokovnjak in ne kot politična oseba in dejstvo je, da na tistem sedežu ne sme biti politične osebe, to je namreč strokovna institucija,” je Krek izpostavil razloge, ki so NIJZ pripeljali v tak nezavidljiv položaj. “Slovenija v spopadu z epidemijo ni najbolj uspešna,” je ocenil voditelj oddaje Jože Možina in vprašal Kreka, ali se počuti krivega za to. Krek je pojasnil, da je bila večina umrlih v epidemiji, starejših ljudi iz domov za ostarele. Vse vlade do sedaj niso gradile sistema domov za ostarele, tako kot bi ga morale. V nekaterih domovih po Sloveniji je veliko takih ljudi, ki bi potrebovalo povsem drugačno nego, takšno, ki ne spada v dom – saj tam večinoma niti ni primernega kadra. “Imamo tako rekoč ne domove za ostarele, ampak negovalne bolnišnice,” je opozoril Krek in dodal, da tisti, ki so vsa ta leta vodili ministrstvo za socialo, teh stvari ni uredil. Možina je pripomnil, da gre očitno za stranko SD, ki je več ali manj naročala le študije, za več milijonov evrov.
Glede cepljenja je Krek pojasnil, da je Slovenija na repu zahodnih držav tudi pri cepljenju proti gripi. To, da smo trenutno na 50-odstotni precepljenosti, se mu zdi na nek način celo uspeh, saj je ta odstotek kar nekajkrat višji kot pa pri navadni gripi. “Na zahodu so se leta in leta trudili, da so ljudem dopovedali, da so jih izobrazili, da so jim dali znanje in vedenje, da je cepljenje boniteta, da je to nekaj, kar te zaščiti,” je nadaljeval s pojasnilom. Na Portugalskem recimo, se gredo ljudje cepit sami, ni jih treba vabiti, ker vedo, da je cepljenje boniteta. Pri nas pa se razvija anticepilstvo, ker smo politiko na področju cepljenja peljali v napačno smer. Pri nas namreč nismo izobraževali in motivirali, pač pa smo se raje poslužili kaznovanja. Necepljen otrok na primer ni mogel iti v vrtec. “Če se ne boste cepili, vas bomo kaznovali. V sodobni evropski družbi je tak pristop nesprejemljiv. Če hočemo ali pa nočemo, moramo vedeti, da smo demokratična družba in da z represijo ne bomo prav dosti dosegli,” je dejal. Pa vendarle ta anticepilska histerija najeda to demokratičnost, je pripomnil Možina in spomnil na zadnji incident, ko so anticepilci požgali cepilno točko ter pustili grozilno sporočilo.
Posledice covida so mnogo hujše kot pa posledice cepiva
Za anticepilsko histerijo po Krekovem mnenju stoji tudi denar. Že s prodajo vitaminov recimo nekateri precej služijo, ljudje pa so pač naivni in jim sledijo. Na spletni strani NIJZ se najde veliko podatkov in zelo hitro se tudi pride do spoznanja, da so posledice covida mnogo hujše kot pa posledice cepiva. Slednje so v primerjavi s prvimi minorne. Krek je tudi poudaril, da se da vse posledice, ki jih potencialno lahko povzroči cepivo, z ustreznim medicinskim pristopom sanirati. Na tem mestu je Krek spomnil na prof. dr. Adolfa Lukanoviča, zdravnika, ki je zaradi virusa dva meseca preležal v umetni komi. Odpovedali so mu organi, izgubil je 16 kilogramov mišične mase, njegovo življenje je viselo na nitki. Več kot dva meseca rehabilitacije je bilo potrebne, da je znova shodil. Med 30 in 40 odstotki ljudi, ki preboli covid, ima vsaj eno dolgoročno posledico, življenje posameznika po covidu se lahko precej drastično spremeni.
Slovenska politika v okviru covida ni našla skupne besede niti na povabilo predsednika Republike Boruta Pahorja. Krek je sam svetoval predsedniku, naj skliče vse politične stranke in naj jim dopove, da covid nima barve, da je covid naš skupen boj in da se je treba poenotiti. Pahor je sestanek nato tudi sklical, kar pa vemo, kako se je končalo. Neuspešno, ker so predstavniki določenih opozicijskih strank, vabilo zavrnili. In Slovenija se glede covida še do danes ni poenotila. Krek nikakor ne razume ravnanja in besed, ki so uperjene k temu, da bo umrlo še toliko več ljudi. “Jaz mislim, da se moramo v tej državi nehat igrat z umrlimi,” je pozval, naj se ljudje nehajo igrati levi desni, pri covidu se moramo združiti. Tudi zaradi te neenotnosti, smo sedaj v epidemiji necepljenih. In vprašanje ali je prav, da to družbo zapiramo zaradi tistih, ki so demonstrirali po ulicah. “Ali je prav, da smo mi kot narod sedaj ujetnik teh ljudi, ki se niso cepili,” se Krek v premislek podal vprašanje.
Možina se je z gostom dotaknil tudi vloge medijev. Krek je dejal, da mediji, sploh na začetku, niso dobro odigrali svoje vloge, niso poročali objektivno. “Nekateri mediji so izredno manipulativni še danes,” je opazil pa vendar istočasno tudi pohvalil, da se je poročanje v zadnjih dveh mesecih nekoliko izboljšalo. Izpostavil je tudi to, da je njegova največja zamera medijem in politiki, da so virus izkoristili in spolitizirali ter ga začeli prikazovati v kontekstu mi, vi. Tega konteksta pri covidu seveda ne bi smelo biti, morali bi biti poenoteni. Spomnil se je še neosamljenega dogodka, ko so nek večer na Brdu nekaj sprejeli, na večernih poročilih pa je že prišlo do manipulacije, kar je naslednji dan seveda povzročilo probleme. Zadaj pa se je priključil še pravni sistem, ki se je oglašal, kaj vse ni pravno ter ne nazadnje tudi ustavno sodišče. “Mi moramo ukrepe sprejemati, da rešujemo ljudi. Meni pa pravni strokovnjaki govorijo, da teh ukrepov ne moremo izpeljati,” je nemočno dejal zdravnik. V luči vdora antiticepilcev na RTV je Krek glede raperja Zlatka povedal, da ga je sodišče oprostilo. Zlatko ga je, spomnimo, sredi ulice nadlegoval, zasledoval in verbalno napadal. “Lov na Milana Kreka je odprt,” je direktor NIJZ raztolmačil sporočilo sodne odločitve.
