Pogovarjali smo se z dr. Dragom Čeparjem, ki je za knjigo Zbora za republiko in Mohorjeve družbe v Celju Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države prispeval analitični prispevek z naslovom »Demografsko vprašanje kot ključ za prihodnost«.
DEMOKRACIJA: Gospod Čepar, vi ste se v svojem prispevku za knjigo Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države napisali analizo z naslovom »Demografsko vprašanje kot ključ za prihodnost«. Pri tem ste v uvodu najprej opozorili, da smo si Slovenci »v zadnjih stoletjih prizadevali za lastno državo tudi zato, da bi si z njo zagotovili dolgoročni razvoj in obstoj«.
ČEPAR: Seveda.
DEMOKRACIJA: Pri tem opozarjate na zaskrbljivo dejstvo, da smo imeli kot narod dovolj rojstev zadnjič leta 1980 …
ČEPAR: Za narod žal ni statističnih podatkov ne o rodnosti ne o številu. V zadnjem popisu prebivalstva nismo imeli možnosti izraziti narodne pripadnosti in verjetno je tudi v naslednjem popisu ne bomo imeli. V mojem prispevku gre za prebivalstvo RS, ki vključuje tudi pripadnike drugih narodov. Za dolgoročno enostavno obnavljanje prebivalstva bi morala biti rodnost 2,11 otroka na žensko. To smo zadnjič dosegli leta 1980, ko sta se nam rodila 29.902 otroka. Leta 2019 se nam je rodilo 19.328 otrok, najmanj pa 17.321 leta 2003. Število rojstev se od leta 2014 spet zmanjšuje.
DEMOKRACIJA: Posledično se, kot opozarjate, to pozna v Sloveniji v primanjkljaju ljudi v t. i. delovni starosti. V kolikšni meri?
ČEPAR: Če seštejemo letne primanjkljaje od 1981 do vključno 2018, dobimo skupni primanjkljaj 343 tisoč oseb, ki bi leta 2018 dopolnile 0 do 37 let. Ta primanjkljaj je vsako leto večji. Zaradi premajhnega števila rojstev od leta 1980 je bil na začetku leta 2019 primanjkljaj starih 25 let in več 92 tisoč, v začetku leta 2029 bo znašal 217 tisoč in v začetku leta 2039 že 310 tisoč oseb. Še večji je zaradi izseljevanja. Od leta 2012 do 2018 se je izselilo 37.261 državljanov RS več, kot se jih je priselilo, večina v delovni starosti.
DEMOKRACIJA: Nedvomno to povzroča velike težave slovenskemu gospodarstvu …
ČEPAR: Gospodarstveniki in novinarji so v letih 2018 in 2019 opozarjali, da se v gospodarstvu »bije huda bitka za delovno silo«, da njeno pomanjkanje »ogroža razvoj gospodarstva in prihodnost Slovenije«. V Napovedniku zaposlovanja 2019/II (ZRSZZ) beremo: »S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se sooča skoraj polovica delodajalcev. V skupini velikih delodajalcev se s tovrstnimi težavami srečujeta skoraj dve tretjini delodajalcev.« V 40 odstotkih primerov se na njihov razpis ni prijavil noben kandidat, 21 odstotkov delodajalcev je zaradi pomanjkanja kadrov moralo zavrniti naročila.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
Metod Berlec
