Tri tedne pred lokalnimi volitvami smo se pogovarjali s poslancem in predsednikom Mestnega odbora SDS Ljubljana dr. Anžetom Logarjem, ki s široko podporo izvorno demokratičnih, evropsko razvojno usmerjenih političnih sil kandidira za župana Ljubljane. Pred njim je veliko soočenje z razvpitim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki se utaplja v korupcijsko-mafijskih aferah, a je še vedno velik favorit. Do kdaj še?
Gospod Logar, glede na to, da ste poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, izvoljeni na listi Slovenske demokratske stranke, naj vas najprej vprašam, kako ocenjujete prve tedne delovanja Šarčeve vlade?
Težko karkoli ocenjujem, ker ni kaj oceniti …
Vas karkoli glede te vlade preseneča?
Deluje tako, kot sem pričakoval. Torej vse za to, da se nič ne spremeni. Nakazuje pa se, da bo šla Šarčeva vlada pri tem še v večji ekstrem. Test bo imenovanje ustavnega sodnika. Imamo izjemno priložnost, da med ustavne sodnike izvolimo Verico Trstenjak, vrhunsko mednarodno priznano pravno strokovnjakinjo. Vsaka normalna koalicijska večina bi takšno priložnost zgrabila z odprtimi rokami.
Kako pa delujejo kot koalicija petih oziroma šestih strank v državnem zboru?
Tu preseneča samo poskus prevlade Alenke Bratušek. Ali je to zgolj v funkciji kampanje pred lokalnimi volitvami za kakšen svetniški sedež več ali pa ima dejansko ambicijo voditi vlado, bomo videli kmalu. Zdi se, da bo z vsebinsko usmeritvijo na upokojensko generacijo pohrustala DeSUS. Na naslednjih volitvah zna imeti torej DeSUS silne težave z vstopom v parlament. Konec mandata bo očitno zaznamovan tudi s samoizpraznjenim SMC, LMŠ pa bo na meji parlamentarnega praga. Ker si Levica ne bo upala uporabiti svojega nadkoalicijskega položaja, ki bi precej predčasno povzročil padec vlade, tudi ne bo med večjimi »dobičkarji« te koalicijske zgodbe.
Si upate napovedati, ali bodo zdržali celoten mandat?
To je vlada šestih odtenkov rdeče, od katerih vsaj dveh v naslednjem sklicu ne bo več v parlamentu. Preživitveni nagon bo tako blažil medsebojne spore. Po drugi strani pa bodo stranke, ki bodo želele ostati v parlamentu, javnosti vendarle morale pokazati, da so »žrtve« te koalicije in da zaradi svoje šibkosti pač niso mogle vplivati na delo koalicije. Za ta namen bodo morale vsaj pred kamerami rušiti koalicijo od znotraj. Skratka, do nekega trenutka bo videti, kot da bodo obstali, potem pa bo šlo navzdol. Koliko pred iztekom mandata, pa ne znam napovedati. Menim pa, da se v prihodnjih dveh letih ne bo kaj veliko spremenilo.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)
