Piše: Metod Berlec
Pogovarjali smo se s prvim človekom Platforme sodelovanja dr. Anžetom Logarjem. Lani je veliko pozornosti zbudil s svojo prepoznavno predsedniško kandidaturo. Če bi bila Republika Slovenija normalna parlamentarna demokracija in če bi bil slovenski medijski prostor svetovnonazorsko uravnotežen, bi bil danes po vsej verjetnosti predsednik republike. Tako pa je še vedno poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in predsednik Sveta SDS. A ob omembi njegovega imena in priimka se javnost sprašuje, ali bo Platformo sodelovanja postopoma preoblikoval v politično stranko in z njo nastopil na prihodnjih državnozborskih volitvah.
Gospod Logar, Platforma sodelovanja je bila ustanovljena 31. maja letos in ima 12 ustanovnih članov. Poleg vas in podpredsednice Romane Jordan so to še Alja Brglez, Eva Irgl, Matej Avbelj, Igor Masten, Jernej Pikalo, Mitja Čander, Rok Ravnikar, Igor Hustič, Mark Boris Andrijanič in Mirko Požar. Ste namenoma zbrali ustanovne člane z različnih vetrov, z zelo različnih strokovnih, profesionalnih področij?
Temeljno sporočilo Platforme je sodelovanje posameznikov, ki prihajajo iz različnih okolij, imajo različne izkušnje, svetovni nazor, poklic, če želite. Za takšen korak pa moraš stopiti onkraj ideološkega horizonta in povezati posameznike različnih pogledov na svet, ki pa so hkrati odprti za predloge drugih. Želijo iskati tisto, kar nas povezuje, ne pa deli. Civilnodružbenih organizacij, kjer vsi mislijo enako, imamo v Sloveniji že preveč. Vesel sem, da se je zbralo nekaj predstavnikov mlajše srednje generacije, ki želimo pokazati, da se da konstruktivno razmišljati po svoje in hkrati soustvarjati razvojna vprašanja.
Koliko članov in podpornikov ima Platforma sodelovanja?
Članov imamo 800, podpornikov pa, verjamem, precej več. Gre v bistvu za gibanje od spodaj navzgor, ki želi prek javnih razprav podpirati teme zdravega razuma. Čim več nas bo, tem glasnejši bomo in uspešnejši bo glas dialoga v slovenski družbi.
Na prvi tribuni platforme 10. oktobra ste gostili gospodarstvenike, s katerimi ste se pogovarjali o razvojni prihodnosti slovenskega gospodarstva. Ob tem ste v izjavi za javnost dejali, da njen namen ni preoblikovanje v stranko, temveč vzpostavitev prostora za razpravo. S kakšnim namenom ste torej ustanovili Platformo sodelovanja?
S takšnim, kot ste pravkar opisali. Vsaka javna tribuna odpre eno temo. Prva je odprla tematiko gospodarskega okolja, druga konec novembra bo sprožila razpravo o duševnem zdravju, tretja javna tribuna bo naslovila vprašanje izobraževanja s poudarkom na razvoju. Z javno tribuno torej začnemo razpravo na posameznem področju. Nosilec tematike, v prvem primeru je to dr. Igor Masten, v drugem bo Eva Irgl, na podlagi izsledkov razprave začne pripravljati nekakšen katalog problemov oziroma seznam ključnih ozkih grl na posameznem področju, ki omejujejo razvoj Slovenije oziroma blaginjo državljank in državljanov. Ta »katalog« nosilec dopolnjuje do faze, ko po njegovi presoji zajame vse najpomembnejše slabosti s tega področja. V drugi fazi bomo skupaj izbrali po dve, tri najbolj pereča ozka grla posameznega področja in pripravili predlog rešitve v obliki zakonodajnega predloga. Računam, da bomo v letu in pol prišli z ducatom rešitev, katerih uresničitev bo zelo pomembna za razvojni potencial Slovenije v naslednjih desetih letih.
No, na prvi tribuni Platforme sodelovanja je bila izrečena zanimiva misel predsednika AmCham Slovenija Blaža Brodnjaka, ki je tudi prvi človek NLB, da prihodnost slovenskega gospodarstva vidi v želji po uspehu. Dejal je: »Ob vsakem neuspehu se moramo pogovoriti, zakaj nam ni uspelo, in se iz napak učiti, da bomo tako uspešnejši.« Za čim večji uspeh pa moramo biti sposobni po njegovem preseči »ideološke pregrade v svojih glavah«. Ali to pomeni, da boste skušali s Platformo sodelovanja preseči »ideološke pregrade v glavah«?
Z ideologijo se ne bomo ukvarjali. Je že dovolj tistih, ki se.
Gospodarstveniki so na tribuni govorili o lastnih izkušnjah z razvojem gospodarstva in z občinstvom delili svoje poglede na gospodarsko prihodnost Slovenije. Kritični so bili do visoke obdavčitve slovenskih podjetij in ocenili, da Slovenija glede spodbujanja gospodarstva zaostaja za drugimi državami v regiji. Kako ocenjujete gospodarsko politiko Golobove vlade?
Vedno bolj se zdi, da predsednik vlade ob prevzemu funkcije ni zares natančno vedel, kam želi peljati Slovenijo. V glavi ni imel jasnega načrta ukrepov, ki bi podpirali razvojne izzive Slovenije. Te brezidejnosti pa prej očitno ni želel predebatirati znotraj svojega ožjega kroga svetovalcev ali znotraj sicer številčno najmočnejše koalicije v zgodovini Slovenije. Izbral je raje improvizacijo in se hitro »nalezel« programa Levice, edine stranke v koaliciji, ki je imela zelo jasne politične cilje. Njihov program je sicer škodljiv za Slovenijo, saj temelji na demagogiji, na ideji lažne egalitarnosti, ki za realizacijo političnih ciljev potrebuje zlagani razredni boj med delavstvom in gospodarstvom. Soočeni smo s političnim menedžmentom, ki je izrazito slab za gospodarski razvoj države in zdi se, da je vlada z vsakim naslednjim predlogom pripravljena iti še niže.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
