9.9 C
Ljubljana
četrtek, 15 aprila, 2021

Dr. Anton Jeglič za Demokracijo: Pri skalaših je bilo v ospredju domoljubje

Piše: Metod Berlec

Ob stoletnici Slovenskega gorniškega kluba Skala smo se pogovarjali s članom njegovega častnega predsedstva dr. Antonom Jegličem.

DEMOKRACIJA: Gospod Jeglič, 2. februarja 1921 je v Ljubljani potekal ustanovni občni zbor Turistovskega kluba Skala. Skalaši se torej teh dneh spominjate stoletnice svojega delovanja?

JEGLIČ:  Res je. Ustanovni občni zbor Turistovskega kluba Skala (TK Skala) je bil na svečnico, 2. februarja 1921 po uradni odobritvi, izdani 4. januarja 1921. Prvi predsednik je postal Rudi Zorko. Klub je imel 23 članov, ki so se začeli zbirati že leta 1919, od takrat oblikovali svoj program dela in ga takoj začeli uresničevati v gorah in dolinah. Želeli so gojiti alpinizem in smučanje. Odločili so se za spoštovanje gorniških vrednot in moralnih načel. Po ustanovitvi TK Skala so skalaši širili svoj krog s predavanji in tečaji; največ članov se je vpisovalo v smučarsko sekcijo, kasneje pa se je najbolj širila alpinistična sekcija. Leta 1940, tik pred začetkom druge svetovne vojne, se je TK Skala preimenoval v Alpinistični klub Skala (AK Skala). Dobil je dovoljenje, a vojna je preprečila sprejetje pravil društva in registracijo. Med njegovimi dejavnostmi so markiranje poti, tečaji za markaciste, plezalni vzponi, plezalna šola, zimski vzponi, turno in tekmovalno smučanje ter pristopi v gorah. Začeli so z izdajanjem knjig, s fotografiranjem v gorah. Gojili so tudi tekmovalno smučanje in že 20. februarja 1921 so sodelovali pri organizaciji ter s tekmovalci na tekmi za državno prvenstvo v Bohinju. Sodelovali so tudi na smučarskih in tekaških tekmah v drugih državah. Skala je torej postal pomemben smučarski klub v državi. Gojili so tudi smučarske skoke. Prvo skakalnico za skoke na smučeh je v Planici postavil in financiral skalaš in gradbenik Ivan Rožman, delo je kasneje nadaljeval inž. Stanko Bloudek.

Ob jubilejih Skale se vedno spomnimo delovanja in pomembnih poskusov oblikovanja, ustanavljanja in delovanja gorniških skupin na Slovenskem. Prvi so tu »srčni možje« iz Bohinja z vzponom na Triglav, najvišjo slovensko goro, avgusta 1778. S tem dejanjem smo Slovenci prišli med prve narode v Evropi. Le 15 let za Angleži, ki so prvi ustanovili svoj gorniški klub, smo imeli Slovenci prvo slovensko gorniško društvo »Triglavski prijatelji«, ustanovljeno leta 1872. Prvi predsednik tega društva je bil Ivan Žan, kaplan v Srednji vasi. Društvo je imelo svojo kočo Triglavski dom in svojo pot na Triglav. Oblikovali in vložili so pravila in področja delovanja društva. Državna administracija pa je preprečevala njegovo registracijo. V letošnjem letu se spominjamo 150. Obletnice ustanovitve »Triglavskih prijateljev«.

Slovensko planinsko društvo je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 in tako konec februarja letos praznujemo 128 let takrat očitno Slovenskega planinskega društva.

DEMOKRACIJA: Kako pa je prišlo do ustanovitve  Turistovskega kluba Skala pred sto leti?

JEGLIČ: Po koncu prve svetovne vojne je med mladimi v Evropi kmalu prišlo do krčevitega iskanja nečesa novega, razvoja na vseh področjih in dejavnostih. To je bilo očitno tudi v družbi Drenovcev. Pri vseh naštetih je bilo v ospredju domoljubje in želja, da ne bodo le tujci gradili koč in zaznamovali poti po slovenskih gorah v nemškem jeziku in da se ohrani slovenski značaj gora, planin in sten, ki so jih osvajali tuji plezalci. SPD je z obnovo in graditvijo koč uspešno »prevzemalo« slovenski gorski svet. Drenovci pa so z Brinškom in Badjuro že leta 1907 začeli s pohodi v gorski svet tudi pozimi, najprej s krpljami in nato še s smučmi. Že leta 1910 so s smučmi osvajali tudi vrhove. To leto Drenovci preplezajo Zeleniške špice, naslednje leto pa so Michler, Kovač in Pavel Kunaver kot prvi brez vodnika preplezali Slovensko smer v severni steni Triglava z izstopom po Slovenskem stebru, ki je dobil ime Kunaverjev kamin. Po smrti Brinška, ki je padel v vojni, so se Drenovci nehali pojavljati kot skupina. Leta 1919 pa je že začel nastajati Turistovski klub Skala s prvim predsednikom Rudijem Zorkom leta 1921.

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

Zadnje novice

Sorodne vsebine