Piše: Bogdan Sajovic
S profesorjem dr. Andrejem Natererjem smo se med drugim pogovarjali o razmerah v Ukrajini, reindustrializaciji Evrope, potezah slovenske vlade in pripravljenosti slovenske družbe na turbulentne čase, ki se nam obetajo.
Ukrajino dobro poznate, tam imate znance. Ali lahko poveste, kakšno je tam razpoloženje po treh letih vojne?
V Ukrajini, v doneški regiji sem od 2000 do 2013 opravljal svoje antropološko terensko delo, spoznal veliko prijateljev in se na to okolje močno navezal. Ukrajino bi opisal kot svojo drugo domovino in stike skušam ohranjati, kar pa je oteženo delno zaradi geografske oddaljenosti, še bolj pa zaradi vojne. Vojna je neizprosno zarezala v ljudi. Ena skupina mojih prijateljev se je močno obrnila na rusko stran, drugi so postali nacionalno zavedni Ukrajinci, sam pa sem se zmeden in šokiran znašel na sredini, v vakuumu. Z obojimi se trudim ohranjati stike, moram pa priznati, da mi to veliko bolje uspeva s prijatelji na ukrajinski strani.
Razpoloženje po treh letih vojne je zapleteno, mogoče še bolj kot ob začetku vojne. Februarja 2022 je bilo jasno, da se je ruski agresiji treba upreti, in ta sentiment razlaga vse od ogromnega števila ukrajinskih prostovoljcev do politične podpore ukrajinski administraciji. Danes je vojna utrudila vse in vsi si želijo miru, a ne za vsako ceno in pod vsakršnimi pogoji.
Kako bi ocenili politiko Donalda Trumpa do vojne v Ukrajini in njegovo mirovno pobudo? Je takšna pobuda sploh sprejemljiva za Ukrajino?
Trumpova politika je, milo rečeno, drugačna od politik prejšnjih ameriških administracij in v tej luči je treba razumeti tudi njihovo mirovno pobudo. Trump prinaša preference transakcijskih odnosov in vse kaže, da bo za sodelovanje treba upoštevati predvsem te vidike. Takšen premik v politični naravnanosti nas seveda ne bi smel presenetiti, saj je podstat predsednika ZDA Trump-podjetnik, ki je v svoji knjigi The Art of the Deal iz leta 1987 razložil tako svoj modus operandi kot tudi libidinalno ekonomijo.
Sam iskreno mislim, da je Trumpovi administraciji mir v Ukrajini v resnici v interesu tako v človekoljubnem in ekonomskem smislu kot tudi v geopolitičnem. Trumpova administracija vidi pravo nevarnost v Kitajski in ne v Rusiji, in čim prej bodo razrešili spor v Ukrajini, prej se bodo lahko preusmerili na Kitajsko. Časa je po mnenju nekaterih analitikov malo, saj naj bi Kitajska izzvala Zahod z napadom na Tajvan že med aprilom in oktobrom 2027 (zaradi ugodnih vremenskih razmer) ali oktobra 2028 (predsedniške volitve v ZDA).
Medtem pa je Ukrajina ujeta v direktno vojno in seveda je tudi tukaj mir prioriteta, a kot je bilo že ničkolikokrat ugotovljeno, ne za vsako ceno in ne kakršenkoli mir. Mir mora biti za Ukrajino 1. resničen, 2. pravičen in 3. trajen. Ko predsednik Zelenski govori o miru, gre te vidike razumeti kot osnovne atribute miru in ne kot maksimalistične zahteve. Poleg tega je treba razumeti tudi, da se pravi pogovori še niso niti začeli in da smo priča pogovorom o pogovorih o premirju.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
