Ko se je ob Jožetu Damijanu na sestanku pri podpredsedniku vlade, ministru za obrambo in predsedniku NSi Mateju Toninu pojavil Stojan Pelko, je odpadel še zadnji dvom: rušenje desnosredinske vlade operativno vodi Gregor Golobič, iz ozadja niti vleče šef globoke države Milan Kučan. Stojan Pelko je namreč nekdanji vidni politik LDS in stranke Zares, je dolgoletni zvesti kader in zaveznik Gregorja Golobiča.
Kdo je Gregor Golobič, ki se zelo nerad kaže v javnosti in ki se od klavrnega konca Zaresa ne želi izpostavljati? Kdo je človek, ki je leta 1992 (skupaj z Jožefom Školčem in Tonetom Anderličem) že rušil Demosovo vlado, in to na podoben način, kot zdaj rovari proti aktualni ekipi na Gregorčičevi ulici v Ljubljani? Obudimo torej spomin, kdo je in kaj je počel. In kako sta se našla z Jožetom Damijanom?
Gregor Golobič in Milan Kučan. (Slika: STA)
Golobič in Damijan
Ko je Golobič pred parlamentarno preiskovalno komisijo pričal v zadevi TEŠ6, navdušenja nad njim ni mogel skriti Jože Damijan. »Bil je odlično pripravljen, oborožen z dejstvi in dokumenti ter razpoložen, da neposredno imenuje krivce po imenu in priimku in da jasno izpostavi njihove primarne interese,« je zapisal na svojem blogu in ostro napadel Mateja Lahovnika.
Jože Damijan. (Slika: PrintScreen/RTVSLO)
Ko je Damijan postal nekakšen strankarski ekonomist Levice, naj bi se to zgodilo ravno na priporočilo Kučana in Golobiča. Stranka Luke Mesca je v ekonomskem znanju podhranjena, zato je Kučan, ki že dolgo hvali Levico, zanje iskal primernega ekonomista. Damijan, ki je pred leti naredil obrat iz mlado ekonomista (liberalca v ekonomskem smislu) v zagovornika povsem socialističnih idej (je oboževalec nekdanjega grškega ministra za finance Ioannisa Varufakisa), je postal primerno testo. Je sicer človek brez karizme, ki zna finančno poskrbeti predvsem za sebe, zato pa povsem primeren, da odigra vlogo Marka Voljča iz leta 1992. Voljča, bankirja in ekonomista iz Washingtona, kjer je vodil oddelek za Centralno Ameriko in Panamo, je februarja skupina »neodvisnih« poslancev predlagala za novega mandatarja (zamenjal naj bi Lojzeta Peterleta iz Demosove vlade). Za manevrom sta stala takratni predsednik Milan Kučan, vodstvo LDS in odpadniki Demosa (denimo zakonca Hribar). A Voljč je bil le topovska hrana, uvod v še eno nezaupnico, s katero je tranzicijska levica uspela v tretje, ko se je kot kandidat pojavil Janez Drnovšek. Golobič je postal generalni sekretar LDS, Voljč je bil za to »igro« bogato nagrajen – septembra 1992 je postal predsednik uprave Nove Ljubljanske banke. Podobno vlogo ima zdaj Jože Damijan, ki ga medijsko »pumpajo« in rahljajo vladajočo koalicijo, ki jo vodi Janez Janša. Kakšna bo nagrada za Damijana, ko bo odpadel, še ni znano.
Ampak zdaj se posvetimo Gregorju Golobiču.
Golobičev vpliv na POP TV
Gregor Golobič se politiki, vplivu, ki ga je imel in ga še ima, ni nikoli v odrekel. Uradno ga dolgo nikjer ni več, saj se ima za podjetnika, toda kot operativec Milana Kučana še vedno povsod pušča prstne odtise. Eno takih področij so mainstream mediji, ki jih še vedno obvladuje. Tudi zasebno televizijo POP TV, čeprav naj bi bil po spremembi lastništva malce nervozen. Toda za zdaj POP TV zelo promovira Jožeta Damijana in je zelo nastrojena proti aktualni vladi. Povedano drugače. POP TV je vedno počela tisto (ne glede na to, kdo jo je vodil ali bil urednik), kar je naročil Gregor Golobič.
To se je denimo pokazalo pred leti, ko si je POP TV drznila poročati o zgodbi o Ultri in laži Gregorja Golobiča. Hitro se je začelo discipliniranje, na Golobičev ukaz so celo ukinili so celo oddajo Trenja. Golobičevo govorjenje o Kanalu A kot »kanalizaciji« je očitno pri takratnem šefu Tomažu Peroviču in drugih vodilnih zaleglo, na komercialno televizijo so prihajali zgolj tisti, ki niso ogrožali interesov tranzicijske levice in so utrjevali oblast v takratni Pahorjevi vladi. Tomaž Perovič, povsem pod vplivom Golobiča, je odigral zelo umazano (politično) vlogo. Ko se je bližal čas predčasnih volitev leta 2011, so kot »izdelek« Milana Kučana, Zdenka Roterja in Gregorja Golobiča izrazito podprli Zorana Jankovića in o njem poročali skorajda iz minute v minuto. Diskvalifikacija SDS in Janeza Janše je bila na drugi strani razumljiva. Na koncu »so« dosegli Jankovićevo zmago, ne pa tudi to, da bi postal predsednik vlade, čeprav so ves čas nagovarjali tako Karla Erjavca kot Gregorja Viranta, da se pridružita »zmagoviti« opciji levega bloka. Podoben vpliv ima Golobič na RTV Slovenija, Delu, Dnevniku in Večeru.
Zdenko Roter. (Slika: STA)
Kadriranje v strankah
Kot operativec Milana Kučana, ima velik vpliv tudi pri formiranju »novih obrazov« in novih političnih strank.
Golobičeva zasluga je, da je marsikateri poslanec Zaresa pristal v Pozitivni Sloveniji. Kar je povsem logično, če vemo, da je pomagal delati Zorana Jankovića – tako na lokalni kot na nacionalni ravni.
Skupaj z Milanom Kučanom je sodeloval pri nastajanju stranke Verjamem, ki jo je vodil Igor Šoltes (kasneje postal evroposlanec in bil nekaj časa v igri za novega mandatarja), in na morebitnem povezovanju z drugimi manjšimi strankami pred takratnimi parlamentarnimi volitvami. Roko je držal tudi nad nastajanjem stranke Mira Cerarja, pri »delanju« Alenke Bratušek in Marjana Šarca (LMŠ) je bil zelo blizu.
Igor Šoltes. (Slika: STA)
Kaj o Golobiču pravi Zdenko Roter
Vpliv Gregorja Golobiča je velik. Od nekdaj je bil. Ker ta vpliv ni transparenten in je daleč od oči javnosti, je toliko bolj zlohoten, kar v knjigi Padle maske opisuje tudi Zdenko Roter, nekdanji svetovalec Milana Kučana.
»Svetujem in sodelujem pri izvozu tehnoloških rešitev na področju mobilnih transakcijskih sistemov,« pogosto odgovarja Golobič na vprašanja, s čim se preživlja. Svojčas je bila to razvpita Ultra, ki je šla po odločitvi okrožnega sodišča v Ljubljani v stečaj novembra 2015. In prav Ultra je bila tista, ki je pred leti skoraj zamajala temelje navidezne načelnosti Gregorja Golobiča. Potem ko se je kot predsednik vlade poslovil pokojni Janez Drnovšek, je bil Golobič med leti 2003 in 2008 zaposlen v Ultri, katere solastnik je bil po nizozemski družbi Ultra SUM. Za to obdobje je kasneje dejal, da jim je vseskozi nagajala vlada Janeza Janše in da za kasnejšo afero Ultra stoji SDS. Kar seveda dematirajo številke, saj je zagorsko podjetje ravno v tistem času poslovalo najboljše. Dobički niso bili veliki, toda glede na rezultate so se najbrž akumulirali v podjetjih v tujini, za katera podatki niso javni.
Janez Drnovšek in Gregor Golobič. (Slika: STA)
Če se je Ultri s katerim svojim podjetjem kje zalomilo, so našli primerno državno podjetje ali podjetje, kjer ima država odločilni vpliv, da ga kupi. Ena takih je bila družba En Plus, ki jo je ustanovila Ultra, kasneje jo je prevzel že omenjeni Hram Holding. Družba, kjer je bil nekaj časa prokurist Janez Kopač, je ves čas poslovala z izgubo. A glej čudo čudno, nenadoma se je pojavil dobrotnik v obliki Mercatorja, ki je v izgubaškem podjetju videl poslovno priložnost. Takrat vodil Žiga Debeljak, ki je za dva milijona evrov avgusta 2011, ko je bil Golobič minister v odstopu, kupil En Plus. Dobrotniških državnih podjetij, ki so bili naklonjeni (poslovnim) ideja Golobiča je še danes cel kup, a o njih bomo pisali drugič.
Milan Kučan, Jože P. Damijan, Janez Zemljarič, Gregor Golobič in Stojan Petrič. (Foto: STA, Twitter)
V naslednjih nadaljevanjih Dosjeja KUL si boste med drugim lahko prebrali:
Na posestvu katerega podjetnika (daleč od oči javnosti) sestankujejo zarotniki in zakaj je ta podjetnik za globoko državo pomemben?
Katere koalicijske poslance obdelujejo nižji operativci globoke države in kaj jim ponujajo, če odpovedo podporo desnosredinski vladi?
Kdo je ožja skupina aktualnih in nekdanjih politikov, podjetnikov in menedžerjev, ki dela scenarije, kako zrušiti vlado Janeza Janše?
S katerima predsednikoma strank je Milan Kučan dnevno na telefonski zvezi?
