Piše: Tomaž S. Medved
Z letošnjimi volitvami se je v parlamentarne klopi vrnil Borut Sajovic, ki je bil še do nedavnega župan Tržiča, nekdaj pa tudi poslanec LDS. Na občini ga je nasledil začasni »odpravnik poslov« Dušan Bodlaj, na letošnjih lokalnih volitvah pa očitno ne bo več kandidiral, saj je postal novi vodja zelo številčne poslanske skupine Gibanja Svoboda, potem ko je bil za mandatarja za sestavo vlade izvoljen njegov strankarski šef Robert Golob.
Sajovic je v izjavi za medije zagotovil, da bodo kljub številčnosti – poslanska skupina namreč šteje 41 poslancev – delo organizirali tako, da bodo učinkoviti in bodo uresničili dane obljube ter zastavljen program stranke. Ob tem bo vnovčil svoje poslanske izkušnje, saj je bil v dveh mandatih med letoma 2014 in 2011 poslanec LDS – nazadnje je bil tudi vodja poslanske skupine te stranke. O tem, kako se bodo spopadali s številnimi parlamentarnimi procedurami in opozicijskimi manevri, pa Sajovic pravi le, da je procedura sicer na eni strani res mati demokracije, a da po drugi strani ne vpliva na končno odločitev, ki je “trdno v rokah koalicije”. “Smo v dobri kondiciji, proceduralne zagate bomo v skladu s pravili obvladali in potem sprejeli odločitve, ki so za vse naše državljane najboljše,” je še dejal.
Na vprašanje, kako bodo zagotovili, da se zgodba njihove stranke ne bo končala enako kot zgodba SMC, ki ji je rezultat na državnozborskih volitvah 2014 prinesel 36 poslanskih sedežev v DZ, na tokratnih parlamentarnih volitvah pa ji tudi po združitvi s stranko GAS v novo stranko Konkretno in nastopom na skupini list strank v okviru gibanja Povežimo Slovenijo ni uspel preboj v parlament, Sajovic odgovarja le, da je “Svoboda z izjemno podporo volivcev očitno na drugačni poti”.
Župan od leta 2006 ter nekdanji vodja poslancev LDS
Sajovic, po izobrazbi sicer veterinar, je bil sicer za župana Tržiča prvič izvoljen leta 2006, ko še ni veljala nezdružljivost županske in poslanske funkcije. Po letu 2011, ko so bile spet volitve, se je očitno bolj posvetil občini, nazadnje pa je leta 2018 v drugem krogu krepko premagal svojega nasprotnika Pavla Ruparja. Prav tistega leta, ko je Sajovic končal svoj poslanski mandat, torej leta 2011, je na volitvah prišlo do velike krize zaradi zlorab glasovnic prav v Tržiču – marsikdo se bo spomnil, da so morali volilni molk podaljšati za eno uro. Tokrat je bilo nepravilnosti precej več, a Sajovičev nekdanji strankarski kolega Dušan Vučko, sedaj direktor Državne volilne komisije, si s tem ne beli glave, saj so zmagali »njegovi«.
Ne glede na to, kakšni frajerji so sedaj novodobni oblastni »golobiči«, pa marsikdo ve povedati, da je novi vodja poslancev GS podobno kot njegov strankarski šef »afera na dveh nogah«. Že marca letos je v javnost prišla anonimka medicinskih delavk, ki pojasnjujejo, kako si zakonca Sajovic prilaščata lastnino tržiških občanov. To naj bi bil le eden izmed mnogih spornih “poslov”, ki jih je nekdanji poslanec LDS-a izpeljal v času svojega dolgoletnega županovanja v Tržiču, kjer si je tudi prislužil partizansko ime “tržiški Zoki.” A po vsem, kar je zapisano v pismu, bralec dobi občutek, da je Sajovičev vzdevek morda žalitev celo za Zorana Jankovića. Kakor koli, prihodnjega premierja Roberta Goloba umazani in pritlehni posli tako njegovih podpornikov ter poslancev očitno prav nič ne motijo (več TUKAJ). Sajovic je navedbe iz članka sicer demantiral (TUKAJ).
V aferi z bulmastifi branil Kresalovo
Sajovic je sicer v preteklosti veljal za enega najbolj poslušnih kadrov sedaj že nekdanje predsednice LDS Katarine Kresal, pravnice, ki je po odhodu iz politike zašla v šovbiznis, najbolj pa se je »proslavila« s svojo bizarno vlogo v aferi Baričevič oz. bulmastifi. Februarja 2010, torej pred dobrimi dvanajstimi leti, so namreč trije bulmastifi do smrti napadli Sašo Baričeviča in to v zelo bizarnih okoliščinah, saj se je kasneje pokazalo, da so bili psi zlorabljeni, zelo nenavadno je odreagirala tudi policija, Kresalova pa je bila takrat »čisto slučajno« ministrica za notranje zadeve. Šlo je seveda za tri od štirih bulmastifov, ki so prej že napadli in hudo ranili Stanislava Megliča, sicer Tržičana (!), omenjenih psov pa »zaradi dobrih zvez« niso dali uspavati, čeprav je bilo to že odločeno. Tedanji tržiški (!) župan, sicer veterinar (!) Sajovic je bil v tistem času vodja poslanske skupine in je namesto Kresalove, ki se je zavila v molk, tako kontraverzno pojasnjeval stališča LDS, da je moral s svojim »ločenim mnenjem« priti na dan celo legendarni Tone Anderlič, ki je izrazil veliko zaskrbljenost. Čeprav je afera z bulmastifi pretežno pozabljena, bi bilo dobro spomniti, da so jo njeni glavni akterji zelo dobro odnesli, ne glede, da je ta afera razgalila moralno izrojenost tranzicijske levice, ki si je z Gibanjem Svoboda samo oblekla nov plašč (in obula »kardinalsko« rdeče čevlje). No, LDS je doživela razkol in nato še izpad iz parlamenta, Sajovic pa je v Golobovem objemu našel novo priložnost za vstop v »prvo ligo« politike.
Kaj pa nepremičnine?
Zanimivo je, da je že več medijev v zadnjih letih poročalo o nepremičninskem razkošju Boruta Sajovica, ki naj bi se ob lokalni politiki ukvarjal s preprodajo nepremičnin in si želel postaviti novogradnjo v Dovžanovi soteski?! No, že leta 2006 so Slovenske novice pisale o precej bizarni družinski zgodbi, ki pa naj bi jo Sajovicu podtaknil kar njegov protikandidat Pavel Rupar. Vsaj tako je za medije takrat govoril Sajovic. Leta 2018 so Slovenske novice pisale o nezakonito postavljenem glamping kampu, pa tudi o seksističnih opazkah župana na delovnem mestu, kar naj bi razburilo številne zaposlene na občini Tržič. In zanimivo, v vseh primerih se je Sajovic odzval, češ da gre za politično nagajanje. Bo tudi pri aferah, ki se že kopičijo v Gibanju Svoboda, govoril na takšen način?
