Piše: Vida Kocjan
Po dostopnih podatkih v domovih za starejše občane primanjkuje približno 340 delavcev, zaradi česar je okoli 8.000 postelj praznih. Samo 9 odstotkov razpisov za bolničarje in negovalce je uspešnih, v naslednjih petih letih pa se bo upokojilo 17 odstotkov zaposlenih.
Sistem se podira, stvari se zaostrujejo, za sprejem je trenutno 19.477 prošenj. Portal N1 Slovenija pa je konec aprila poročal, da je bilo v enem samem domu 296 razpisov in niti ene zaposlitve. Zapleta se tudi, ko pridejo dobri delavci iz tujine. Domovi se zato zatekajo k pogodbenim delavcem in samostojnim podjetnikom, kar otežuje sestavljanje urnikov. Nekateri domovi, med njimi je dom v Novi Gorici, pa opozarjajo, da brez dodatnega kadra ne morejo izvajati storitev dolgotrajne oskrbe. Iz drugih domov prihajajo novice o tem, da ne morejo izvajati storitev pomoči na domu ali pa so čakalne vrste nenormalno dolge.
Opozarjajo tudi na nesprejemljive prakse, kot so pomanjkanje osnovnih higienskih storitev (npr. kopanje le enkrat tedensko, menjava plenic manj kot 3- do 4-krat dnevno) in neustrezna zdravstvena oskrba. Opozarjajo tudi na pomanjkanje zobozdravstvenih storitev, kar dodatno slabša kakovost življenja stanovalcev. Ministrstvo za zdravje je pri tem napovedalo pilotni projekt za reševanje tega vprašanja, v uspešnost katerega pa glede na zdajšnje ravnanje in vodenje ministrstva ne verjame skoraj nihče.
Prostorska stiska, zastarela infrastruktura
Epidemija covida-19 je razkrila tudi prostorske pomanjkljivosti, kot so večposteljne sobe (3 do 5 postelj) in neustrezno prezračevanje, kar je oteževalo preprečevanje okužb. Janševa vlada si je za urejanje bivalnih razmer v domovih zelo prizadevala in pridobila tudi evropska sredstva za to. Leta 2021 je zagotovila 73 milijonov evrov iz sklada REACT-EU za izboljšanje bivalnih standardov in 30 milijonov evrov za nove postelje.
Finančne težave
Leta 2024 je več kot 40 odstotkov domov poslovalo z izgubo, kar dodatno omejuje vlaganja v izboljšave. V zadnjih letih se vrstijo tudi pritožbe zaradi zvišanja stroškov oskrbe za stanovalce, ki potrebujejo več pomoči. Pri tem so se v nekaterih domovih obračali za pomoč na resorno ministrstvo za solidarnost, ki ga vodi Simon Maljevac (Levica). V novomeškem domu za starejše pa so dopise z obrazloženo problematiko naslovili celo na kabinet vlade. Tako Maljevac kot Golobovi so jih ignorirali, odgovorov ni bilo, kaj šele da bi se odzvali povabilu na obisk, kjer bi se o problematiki lahko osebno prepričali. Delno so se odzvali samo na ministrstvu za zdravje, kjer pa dlje od deklarativne podpore ni prišlo.
Redki se upajo izpostaviti
Direktorji domov ali člani svetov zavodov so o razmerah razmeroma zadržani. V času vlade Roberta Goloba je prišlo tudi do številnih zamenjav v vodstvu domov in v svetih zavodov. Prejšnje direktorje in člane svetov zavoda zamenjujejo predvsem kadri Levice, ponekod Gibanja Svoboda, odvisno od dogovora v koaliciji.
Ena redkih, ki se javno izpostavlja in izreka o problematiki domov za starejše občane v Sloveniji, je Zlata Marin, direktorica Doma upokojencev Center v Ljubljani. Marinova v javnih nastopih izpostavlja kadrovsko stisko in sistemske izzive pri zagotavljanju kakovostne oskrbe. V intervjuju za Nova24TV je dejala: »Kamor koli se obrnete, nihče se ne odziva,« s čimer je opisala težave pri iskanju osebja za oskrbo stanovalcev, vključno z zaposlovanjem delavk iz tujine. Predlagala je, da bi država del sredstev preusmerila v zagotavljanje nastanitev za kader. »Da bi kader, ki bi ga pripeljali, imel zagotovljeno nastanitev.« Izpostavila je, da v domovih primanjkuje negovalnega osebja, kar vpliva na kakovost oskrbe.
Poudarja tudi potrebo po sistemskih ukrepih, kot so boljše plače in pogoji za zaposlene, da bi privabili in obdržali kvaliteten kader. Opozarja tudi na birokratske ovire, ki otežujejo zaposlovanje tujih delavcev.
S podobnimi težavami kot drugi domovi za starejše v Sloveniji se po poročanju medijev sooča tudi Dom starejših občanov (DSO) v Kamniku. Ta se je v preteklosti trudil zaposliti dodatne delavce, a so razpisi pogosto neuspešni. Dom j tako kot večina odvisen od javnih sredstev in plačil stanovalcev, kar omejuje vlaganja v posodobitve. Na tem področju bi si lahko v državi veliko pomagali z učinkovito rabo evropskih sredstev, pri čemer pa je zdajšnja vlada povsem neučinkovita.
Iz tega sledi, da izjave Marinove o kadrovski stiski in potrebi po sistemskih rešitvah veljajo tudi za DSO Kamnik. Predlogi, kot je zagotavljanje nastanitev za zaposlene, bi lahko pomagali privabiti kader v Kamnik, kjer je povpraševanje po delavcih prav tako veliko.
Nova rakrana Golobove vlade
Zakon o dolgotrajni oskrbi je naslednja rakrana oskrbe v domovih in pomoči na domu. S 1. julijem bomo vsi začeli plačevati obvezen prispevek, v zameno zanj pa ne bomo prejeli nič. Minister Maljevac je nedavno pred obrtniki in podjetniki priznal, da bodo denar »pobirali na zalogo«. Očitno je, da se stvari v doglednem času in v času zdajšnje vlade ne bodo premaknile z mrtve točke.
