Piše: Dominik Štrakl
Vsaka zdrava in trdna družba temelji na vrednotah, ki so se skozi zgodovino izkazale kot nosilni stebri stabilnosti in napredka: družina, kultura, jezik in medgeneracijski prenos znanja.
Te osnove so bile tisočletja neomajni temelj človeštva, dokler se ni v sodobnem času pojavila nova ideološka agenda, ki te temelje sistematično ruši. To ni več vprašanje človekovih pravic ali dostojanstva manjšin, ampak politični projekt, ki ga v veliki meri vsiljuje politična levica, izgubila pa je stik z zdravo pametjo in realnostjo.
Ko se je v preteklosti začel boj za pravice homoseksualcev, je bil namen jasen in v svojem bistvu dobronameren – enakopravnost in priznanje dostojanstva vseh posameznikov. Toda tisto, kar se je začelo kot boj za spoštovanje osnovnih pravic, je danes preraslo v ideološko izkrivljanje resničnosti. Namesto spodbujanja dialoga in razumevanja smo priča agresivnemu vsiljevanju pravil, ki razdirajo temelje naše skupnosti.
Vsaka nova črka, ki se doda k vedno daljši kratici LGBTQIA+ in naprej, ne simbolizira več zaščite pravic, temveč postaja simbol ideološke pretiranosti. Tisti, ki si drznejo podvomiti v smiselnost takšne širine ali izražajo pomisleke glede njenih posledic, se nemudoma znajdejo pod plazom obtožb fašizma, homofobije ali ksenofobije. To ni več razprava – to je ustrahovanje in demonizacija. To je kulturna vojna, ki jo politična levica načrtno vodi proti vsem, ki zagovarjajo zdravi razum, tradicijo in vrednote.
Še bolj nevarno pa je, da je ta ideološki aparat, podprt z levičarskimi politiki in aktivisti, prevzel ključne institucije naše družbe. Evropska unija, Združeni narodi in mnoge nacionalne vlade so sprejele to agendo kot politično platformo, ki se skriva pod zastavami človekovih pravic, strpnosti in napredka. Vendar to, kar imenujejo “napredek”, ni nič drugega kot razkroj. Namesto spodbujanja družine, materinstva, očetovstva in skupnosti, se sredstva in energija vlagajo v paradiranje izprijenih ideoloških spektaklov, ki s ponosom promovirajo razgradnjo tradicionalnih vrednot. To imenujejo “parada ponosa”. Kakšnega že?
Prava “parada ponosa” bi morala biti praznovanje družine, narodne identitete, kulture in jezika. To so vrednote, ki nas povezujejo in gradijo prihodnost. Tisti, ki opozarjajo na to, niso nazadnjaki, temveč vizionarji, ki razumejo, da brez teh temeljev ni napredka. Brez družine, skupnosti in spoštovanja do lastne kulture bo naša družba razpadla na atomizirane posameznike brez skupnega cilja ali identitete.
Zato moramo jasno in glasno reči, da nam je dovolj. Tiha večina, ki v sebi čuti nezadovoljstvo z ideološkim ekstremizmom, se mora prebuditi. To ni boj proti različnosti – to je boj proti razkroju, ki ga vsiljuje ideološka levica in nas sili, da zapustimo zdravo pamet ter se podredimo ideološki tiraniji. Če ne bomo ukrepali zdaj, bo cena tega razkroja nesorazmerno visoka: razpad družin, osiromašena kultura in izguba narodne identitete.
Vrnimo se k vrednotam, ki so gradile našo civilizacijo. Spomnimo se, da napredek ni rušenje vsega starega, ampak gradnja na temeljih preizkušenih vrednot. Zavrnimo ideologijo, ki ruši, in gradimo svojo prihodnost na tistem, kar nas povezuje in opredeljuje. To je boj za razum, za prihodnje generacije in za civilizacijo samo. To je boj za normalnost. Naša prihodnost je v naših rokah – čas je, da ukrepamo in ostro zavrnemo uničevanje naše prihodnosti.
