Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)
“Mediji imajo neskončno vlogo, veliko večjo, kot si predstavljamo, posebno televizija,” je v tokratni oddaji Intervju z voditeljem Jožetom Možino na javni RTVS izpostavil eden najbolj plodovitivih slovenskih pisateljev mag. Ivan Sivec, ki je napisal že več kot 170 knjig, 1100 novinarskih reportaž, več kot 3 tisoč besedil za Slake, Avsenike …, bil pa je tudi dolgoletni novinar in urednik na RTVS. Nazorno je pojasnil, kako neenakovredno se je na mediju v resnici obravnavalo Milana Kučana in Janeza Janšo.
Številna dela mag. Ivana Sivca so domoznanska, promovirajo slovensko kulturo, slovensko zgodovino. Ko je študiral, je prišel do spoznanja, da je o slovenstvu in slovenski zgodovini sorazmerno malo napisanega. Še vedno namreč govorimo o Pod svobodnim soncem, citiramo Jurčiča in tako naprej, v sodobnem času pa pogleda na našo preteklost skorajda ni. “Mnogi moji kolegi hlastajo po zahodnih vzorih in poskušajo na ta način tudi pisati. Če smo zrasli na slovenski zemlji, potem pišimo iz slovenskih korenin za Slovence,” je prepričan.
Pri svojem pisanju se je Sivec loteval tudi Karantanije, ki je naša pradomovina. “Na Brižinske spomenike smo ponosni, ker gre za prvi slovenski in hkrati slovanski zapis. A čeprav se razkazuje zapise s ponosom, hkrati govorimo, da nismo imeli svoje pradomovine,” je izpostavil in priznal, da mu je bila Karantanija kot skupnost narodov všeč, saj so ljudje delovali skromni in najpomembneje skupno. Za lenuhe in tiste, ki so preveč govorili, tam ni bilo mesta. “Všeč mi je, da so se zbirali pod lipo okrog kamna, se pogovarjali in si gledali v oči. Pravijo, dokler se ljudje gledajo v oči, se ne da lagati. Ko gre način demokracije v sobe, se v eni sobi eno pogovarjajo, v drugi drugo, če se le da čez drugega. Sploh če je vmes televizija ali več televizij.”
Odnos do kmeta enako slab kot v času povojnega režima
Na vprašanje, kaj je Slovence vzpostavilo, sploh pa ohranilo, je Sivec odgovoril, da je krščanstvo nedvomno tisto, ki je k temu veliko prispevalo. Spomnil je, da je celo dovolj levi zgodovinar zapisal, da je krščanstvo luč srednjega veka. “Ne glede na to, kako smo pridobili krščanstvo, je krščanstvo izobraževalo ljudi. Prepisovali so stare zapise.” Spregovoril je o knjigi z naslovom Zemlja se z nami pogreza in med drugim izpostavil, da je bil povojni režim sovražen do kmečkega prebivalstva, čeprav ga je ta vzdrževal med vojno. “To mi je popolnoma nerazumljivo.” Poudaril je, da mora nujno obstajati ravnotežje med podeželjem in mestom, pri čemer pa se ve, kje se hrana prideluje. “Kmet je bil ves čas v slabem položaju. V podnaslovu je napisano, da je to roman o času, ki še ni minil. Še vedno to doživljamo, odnos do kmeta je podoben. Mene je veselilo, da so kmetje prišli s traktorji v Ljubljano. Zelo milo so prišli napram Nizozemcem. Kmete je potrebno spoštovati, ravno tako tudi obrtnike. Zdajšnja oblast jih zelo slabo spoštuje. Pravim, da so podaljšek tiste oblasti, ki je bila takrat. Zato pravim, da je to roman, ki še ni minil,” je izpostavil in pojasnil, da je potrebno zavedanje, da je zemlja osnovna dobrina za ohranjanje vrednot, ki so Slovenca ohranile.
Sivec meni, da smo Slovenci očitno premalo zrel narod, ker se ne zavedamo lastnega totalitarizma. “Mi kot skupnost obstajamo dolgo časa, vendar smo bili nekako navajeni, da nam je nekdo vrednote vcepil ali pa tudi pohvalil. Sedaj, ko smo postali samostojni, smo postali negotovi in iščemo poti, vendar poti do sebe nismo našli.” Meni, da veliko ljudi v sebi ni svobodnih. “Glavna svoboda je v človeku, da lahko pove resnico,” je poudaril Sivec. Na to je voditelj Jože Možina pristavil, da je vendarle svoboda na oblasti. “Ja, ampak kakšna svoboda. To je v bistvu antisvoboda,” je komentiral Sivec in dodal, da ga veseli, da ima pri svojih 74 letih možnost, da pove resnico. “Kar se je dogajalo med vojno in po vojni je del naše skupne zavesti, ki jo moramo predelati. Določene stvari se odpirajo. Vidim, da določene televizije tudi drugače gledajo, tudi določene knjige in tako naprej.”
Resnica je samo sredi srca doma, krivica pa kriči do neba
“Resnica je samo ena,” poudarja Sivec, ki je na več posvetilih v svoje knjige zapisal, da je resnica samo sredi srca doma, krivica pa kriči do neba. “Krivica vedno kriči in slej kot prej človek sam želi, da pride do resnice.” Dvom je po njegovih besedah napredek v tistem momentu, ko človek v krivico podvomi in lahko stopa naprej. “Če ne dvomiš, če ne iščeš sam svoje resnice, verjetno trpiš,” je prepričan. Povedal je, da je imel soseda, ki je bil po vojni likvidator in je ob polni luni hodil po vrtu, tulil kot volk. Pozna tudi drugega gospoda, ki se je zaradi bremenitve vesti obesil. “Tudi tistega, ki je bil likvidator, je to bremenilo. Mladi, ki te zgodovine ne poznajo, bodo slej kot prej tudi prišli na tako pot. Trenutno imamo občutek, da smo padli v neko temo, ampak slej ali prej bomo prišli tudi do kakšnega svetlega žarka in se izvlekli iz te teme.”
Glede stanja kulturne politike je Sivec povedal, da imamo ta hip nenavadno, zelo čudno, popolnoma nasprotno politiko, kot bi jo morali imeti kot kulturni narod. “Kultura je hranila Slovence (knjige, jezik, pesmi), delovati na obrobne stvari in to poudarjati je zelo nesmiselno. Mislim, da ljudje, ki so sedaj na oblasti, tega sploh ne razumejo, ker ne poznajo zgodovine, niso Slovenci v srcu, ne poznajo pravih vrednot.” Levica je po njegovem v celoti zelo skrajna ali preprosto pač še ne vidi sveta, kot bi bilo potrebno, in kot taka še ni spregledala.
V šolskih učbenikih bi morali osamosvojitev postaviti na prvo mesto
Za Sivca je popolnoma nerazumljivo in žaljivo do Slovencev, da se aktualna oblast tako odmika od tradicionalnih vrednot in mainstream od narodno-zabavne glasbe, hodijo v Čebine, ukinjajo Muzej slovenske osamosvojitve. “Če bi ti ljudje, ki to delajo, odšli na teren, bi videli, kaj ljudje govorijo, in sicer, da je osamosvojitev ena naših najsvetlejših točk v naši zgodovini.” To so namreč tisočletne sanje, ki so se uresničile. “Mladi oblastniki, ki so ta hip na oblasti, tega očitno ne razumejo. V šoli bi se morala zgodovina začeti z osamosvojitvijo, v učbenike bi to postavil na prvo mesto.” Meni, da bi morali imeti v Mariboru in Ljubljani dva velika muzeja, da bi si šolska mladina lahko seznanila s tem delom zgodovine. “Ko so prišli tanki v Mengeš, ko so začeli rohneti, nisem pomislil, da se da temu upreti. Prepričan sem bil, da bodo zbombardirali RTV, parlament in bomo hlapci pod Jugoslavijo.” Če bi bilo tako, je prepričan, da bi bil standard nižji.
“Boli me, da upokojenec po 40 letih dela prejme 600 evrov pokojnine!”
Sam meni, da ta vlada ne dela dobro. Čeprav ljudje govorijo, da bo to propadlo, pa sam opozarja, da to glede na zagotovljeno večino v parlamentu le ne bo šlo tako hitro. “Mi bomo verjetno še veliko bolj padli, vsi utrpeli škodo in šele nato spregledali. Meni je navadno to, da na demonstracije za čisto vodo pride 300 ali 500 ljudi od 300 tisoč prebivalcev, kar pomeni, da malo več kot en promil Ljubljančanov skrbi čista pitna voda.” To se mu zdi nerazumljivo, gre namreč za njihovo vodo, za vodo njihovih otrok, vnukov, pa še vedno ne spregledajo. Tu gre za človeka. Žalostno pa se mu tudi zdi, da pravna država ne naredi nič. Na stranskem tiru se je po njegovo pustilo upokojence. Sivec se skupaj z ženo udeležuje upokojenskih protestov, ker ga boli, da upokojenec po 40 letih dela prejme 600 evrov pokojnine. “Človek, ki je delal in je garal, pa ne more več dostojno živeti. To me boli.” Izrazil je kritiko poročanja o upokojenskih protestih. O prvih protestih, ki se jih je udeležilo 20 tisoč upokojencev, naslednji dan v Delu ni bilo vrstice. Na zadnjih protestih, ko se je zbralo 47 tisoč upokojencev, bi po njegovem predsednica republike morala priti in reči, da bodo pomagali. “Ona je most med izvršilno oblastjo in ljudmi. Gre na shod LGBT, ne pride pa pred 47 tisoč upokojencev. To potem ni več predsednica celega ljudstva,” je bil kritičen in dodal, da je ljudem potrebno pomagati. “Slovenija je dovolj bogata, ima veliko potenciala. Ne samo v naravi, veliko je dobrih obrtnikov, podjetnikov, proizvaja se, deli pa se zelo asimetrično.”
Tako se je obravnavalo Kučana, tako pa Janšo
Na vprašanje, kakšno vlogo pri tej percepciji ljudi imajo mediji, da tako volijo, in glede svojega dela na radiu je pojasnil, da imajo mediji neskončno vlogo, veliko večjo, kot si predstavljamo, posebno televizija. Pravi, da je imel leta 1988 občutek, da je demokracija že nekako stekla, potem pa ga je presenetila zbrka, hitenje za Studio ob 17-ih na njihovem informativnem uredništvu, ki je bilo ves čas informativno-politično. Za predsednika Milana Kučana je bilo namreč treba po Sivčevih besedah v torek pripraviti vprašanja, da je lahko ta nanje odgovarjal v petek. Naslednji teden se je v goste povabilo Janeza Janšo, se ga pričakalo na pločniku, ta pa seveda vprašanj ni dobil vnaprej. Začutiti je bilo podrejenost, kar po njegovem ne čudi, glede na to, da so to delali ljudje, ki so 40 ali 50 let sledili direktivam.
Za Sivca so bile sicer nerazumljive demonstracije pred RTV, ker so se stvari začele spreminjati. S tem so po njegovem demonstrirali proti demokraciji, svojemu pogledu na svet. Meni, da bo depolitizacija dolgotrajen proces. “Pravijo, da tisti moment, ko se stranke kot tudi novinarji soočijo z resnico z obeh strani, tisti moment človek dozoreva. Mislim, da bomo prej ali slej prišli do tega, sicer bomo Slovenijo izgubili. Glede na to, da smo tisoč let ostali na tej zemlji, je “stati in obstati” naše osnovno geslo, ki je izvršljivo. Poslušajmo se, razumimo se, soočimo različna mnenja, pa bo lažje,” pravi.
