Piše: Andrej Žitnik (nova24tv.si)
Slovenska elita je mimo volje ljudstva odločila, da lahko tudi istospolno usmerjeni posvajajo otroke. Gre za prvi uspešen poskus dekonstrukcije jedrne družine matere in očeta. Kot je na tviterju opozoril prvak opozicije, gre za zvesto slednje načelom komunističnega manifesta. Forum Sao Paulo se pri nas dogaja v resničnem času.
Komunistični manifest: “Za vzpostavitev komunizma je potrebno najprej razgraditi in odpraviti družino, narod, zasebno lastnino, vero in zasebno šolstvo. #kulturnimarksizem,” je na tviterju zapisal Janez Janša.
V tej luči gre razumeti neverjetno vztrajnost leve elite (tako tiste na ustavnem sodišču, ki piše programe levih strank, kot tiste na Gregorčičevi), da ljudstvu vsilijo družbeno povsem nesprejemljivo posvajanje otrok s strani istospolnih, čez nekaj časa pa gotovo tudi državno plačane umetne oploditve za istospolne.
Jasno je, da znanost še ni prišla do zaključkov, kako vzgoja v istospolnem partnerstvu vpliva na razvoj otrok in dokler o tem ni znanstvenega konsenza, so politične odločitve v tej smeri napad na otroke in poskus politične infiltracije v edino vrsto družine, za katere imamo empirične podatke, da res deluje: v tradicionalno družino očeta in matere.
Forum Sao Paulo pred našimi očmi
Kako želi skrajna levica preurediti našo družbo v bolj poslušno, bolj egalitaristično in do oblasti nekritično, v knjigi Forum Sao Paulo izčrpno opiše avtor Alejandro Peña Esclusa, ki jo je skupaj z Janšo predstavil na javni tribuni.
V drugi polovici 20. stoletja smo bili priča vzponu levičarskih ideologij, ki so se prebijale v ospredje s pomočjo dolgega pohoda skozi institucije ter kulturne vojne. Forum v Sao Paolu združuje južnoameriške levičarske stranke in se poslužuje socialnega inženiringa in drugih subverzivnih metod za doseganje svojih ciljev. Čeprav gre za drugačno okolje od našega, lahko opazimo vzporednice z levičarskim delovanjem v Sloveniji in Evropi, zaradi česar je pričujoča knjiga tako zanimivo kot tudi koristno branje za vse, ki jih zanima, kako levica uveljavlja svoje nazore.
Kakšna je razlika med običajnim in kulturnim marksizmom?
Marksizem je bil v času socializma uradna doktrina tudi v Jugoslaviji oziroma Sloveniji – izhaja iz nekih temeljnih postulatov v Komunističnem manifestu, ki je bil napisan že skoraj pred dvestotimi leti. Na začetku piše, da je treba za to, da se ustanovi brezrazredna komunistična družba, najprej razgraditi staro. V ta namen je treba razgraditi temeljne stebre družbe, ki so družina, narod, vera, zasebna lastnina in zasebno šolstvo. Da se vse to izvede, je potrebna socialistična revolucija oziroma nasilni prevrat.
V nekaterih državah se je to dogajalo, dokler ni pač zmanjkalo vsega. Ko ni bilo ničesar več za v lonec ali pa v primeru Sovjetske zveze za vojaško industrijo, je zadeva propadla. Ideja je bila degradirana, Forum v Latinski Ameriki je začel iskati drugo pot za propagiranje marksizma. Že italijanski marksistični ideolog Antonio Gramsci je med potovanjem po Sovjetski zvezi ugotovil, da je za vzdrževanje tega režima potrebna ogromna količina represije – načela marksizma so bila v nasprotju s tradicijo takratne ruske družbe. Začel je sestavljati drugačen koncept, v katerem je stvari nekoliko obrnil: preden se poruši prej omenjene stebre družbe, jih je treba diskreditirati – v ta namen pa je treba prevzeti ključne institucije, ki ustvarjajo javno mnenje oziroma vrednotni sistem človeka. Ključnega pomena je tudi, da se vero postavi v materializem, v tostranstvo. Gramsci je menil, da je najprej treba spremeniti način razmišljanja, materialni svet pa se bo sčasoma tem spremembam prilagodi. Novo smer kulturnega marksizma je torej zasnoval Gramsci s svojo teorijo kulturne hegemonije.
Ključnega pomena je prepoznavanje grožnje
Po Janševih besedah sta ključni dve besedni zvezi v knjigi Forum São Paulo in kulturna vojna “prepoznavanje grožnje” ter “ustvarjanje degradirane množice” – torej množice, ki ni več sposobna ločiti med tem, kaj je dobro in kaj slabo. “Ko ustvariš takšno množico, ji lahko prodaš karkoli,” je opozoril Janša in slikovito pojasnil, da če se človeka lahko prepriča v to, da se sam odloča, katerega spola je, se ga lahko prepriča v vse. “Če lahko nekoga prepričaš v absurdnost, ga lahko prepričaš tudi v najhujše zločine,” je dejal. Veliko stvari se nam torej dogaja tudi zato, ker ne prepoznavamo grožnje – zato je ta prepoznava ključnega pomena.