Piše: C. R.
Pogovarjali smo se z Dmitrijem Gramotnikom, predstavnikom skupine SLOVO (beseda, op.p.), v kateri so povezani Rusi, ki živijo v Sloveniji in ki nasprotujejo Putinovemu režimu v Rusiji ter vojni v Ukrajini. Slovensko družbo je pozval, naj ne verjame Putinu in lažem ruske propagande.
Posredovali ste nam manifest skupine SLOVO. Prosim, ga lahko predstavite in kratko povzamete?
Naš manifest je poskus, da bi stvari poimenovali s pravimi imeni in spodbudili zaskrbljene Ruse, ki živijo v Sloveniji, da se pridružijo protivojnemu gibanju. To je programski dokument o stališču, v katerem skušamo dokumentirati trenutno stanje v Rusiji. In sicer: oblast v državi si je prisvojila skupina kriminalcev pod vodstvom Vladimirja Putina. Njegovo osebno samovlado zagotavljajo nadzorovani varnostni blok, sodstvo, parlament in propagandni aparat. Ves politični prostor je bil očiščen, neodvisni mediji in civilne institucije pa zatrti. Vsaka pobuda, ki ni usklajena z oblastmi, je zatrta. V tem manifestu trdimo, da se je Rusija spremenila v fašistično avtoritarno državo. Vladimir Putin je sprožil najbolj uničujočo vojno v Evropi po drugi svetovni vojni. Svet je prestavil pred grožnjo z globalnim vojaškim spopadom, kakršnega v zgodovini človeštva še ni bilo. Putin je svet prestavil pred jedrsko vojno.
Odgovorni smo za svojo državo in ne smemo dovoliti, da bi v našem imenu izvajala zločine. Ne moremo molče opazovati, kako ruske oblasti na najbolj predrzen način lažejo vam in preostalemu svetu. Hkrati pa bombardirajo mirna mesta sosednje neodvisne države. Naša naloga je uničiti stereotipne poglede slovenske družbe na Rusijo in njeno vojaško invazijo na Ukrajino, ki jih oblikuje močna Putinova propaganda. Naše orožje je beseda – slovo. Želimo, da bi Slovenci vedeli, kaj se v resnici dogaja v Rusiji in kaj ruska vojska počne v Ukrajini.
V ta namen komuniciramo s slovenskimi mediji, organiziramo shode, pogovarjamo s Slovenci osebno in na družbenih omrežjih. Poleg tega neposredno pomagamo ukrajinskemu ljudstvu – vojakom na fronti in civilistom na deokupiranih ozemljih. Poskušamo dati svoj majhen, ampak pomemben prispevek v boju proti putinizmu, ki je laž, podkupovanje, nasilje, uničevanje in smrt.
V našem manifestu pozivamo vse prave ruske patriote, naj se nam pridružijo v boju proti putinizmu in njegovi vojaški agresiji v Ukrajini.
Je biti proti vojni in Putinu v Rusiji nevarno?
Na to vprašanje najbolje odgovarja umor ruskega opozicijskega politika Borisa Nemcova. Leta 2015 je objavil podrobno poročilo o vojaškem konfliktu v vzhodni Ukrajini. V njem je opisal rusko vmešavanje v ukrajinsko politiko, uporabo ruskih oboroženih sil pri zasedbi in aneksiji Krima ter oboroženih spopadih v ukrajinskih regijah Lugansk in Doneck. Pojasnil je tudi, kako Putinova dejanja vplivajo na življenja Rusov, kakšni so stroški te vojne in kakšne kritične posledice bo imela v prihodnosti. Nemcov je bil istega leta ustreljen. Zanimivo je, da se je to zgodilo na Putinov rojstni dan pred Kremljem, na Moskvoreškem mostu. Naročniki tega umora še niso bili imenovani, nekateri od storilcev pa so bili poklicni častniki pod neposrednim nadzorom Ramzana Kadirova, glavnega Putinovega “pešakarja”, kot se sam imenuje.
Ves čas Putinove vladavine je družba spremljala smrt njegovih aktivnih kritikov. Aleksander Litvinenko, Stanislav Markelov, Anastazija Saburova, Sergej Magnicki, Ana Politkovskaja, ki je bila prav tako umorjena na Putinov rojstni dan, Paul Khlebnikov, že omenjeni Boris Nemcov – vsi ti so le najbolj odmevni primeri »uspešnih« atentatov. Več je tudi takih, ki niso uspeli: kot so zastrupitev Sergeja Skripalja, Vladimirja Kara-Murza, Dmitrija Bikova, Pjotra Verzilova in seveda najodmevnejši incident zastrupitve Alekseja Navalnega.
Zahvaljujoč neodvisni preiskovalni skupini Bellingcat je postalo znano, da v ruski Zvezni varnostni službi obstaja cela skupina uradnikov, ki se ukvarjajo s tajnim nadzorom in fizično odstranitvijo Putinu nezaželenih državljanov Rusije s pomočjo različnih strupov. To pomeni, da dobesedno obstajajo imena, fotografije in zapisi pogovorov morilcev, ki izvajajo Putinove ukaze. Celoten sistem povezav in dokazov. Ruske policije pa vse to seveda ne zanima.
Kako pa je od februarja 2022 naprej?
Z začetkom obsežne invazije na Ukrajino leta 2022 se je ruski represivni stroj še okrepil. V parlamentu so bili s šokantno hitrostjo sprejeti novi protiustavni zakoni, ki so omogočali zaporno kazen vsem, ki se niso strinjali z uradnim stališčem oblasti o vojaški invaziji na Ukrajino. V Rusiji danes vojne ne morete imenovati z besedo vojna ampak samo s frazo »posebna vojaška operacija«. Že samo omembo besede »vojna« oblasti obravnavajo kot diskreditacijo oboroženih sil in izgovor za zaporno kazen, kar je resnično šokantno. Ena od prvih oseb, ki je bila obsojena na resnično zaporno kazen, je bil moskovski občinski poslanec Aleksej Gorjunov. Dobil je 7 let zapora, ker je na seji občinskega sveta posebno vojaško operacijo označil za vojno. Znani ruski opozicijski aktivist Ilja Jašin je bil obsojen na 8,5 leta zapora, ker je v oddaji na YouTubu govoril o incidentu v ukrajinskem mestu Buča. Politik Sergej Kara-Murza, ki so ga že prej poskušali umoriti, je bil aretiran in v priporu čaka na sojenje. Kazenski postopki so bili sproženi proti uglednemu novinarju Aleksandru Nevzorovu, priljubljeni blogerki Veroniki Belocerkovski, novosibirski občinski poslanki Helgi Pirogovi in drugim.
Politični zaporniki pa niso le opozicijski aktivisti ali znani novinarji, ampak tudi navadni državljani, ki si drznejo govoriti proti vojni. Na primer, umetnica Aleksandra Skočilenko iz Sankt Peterburga je že skoraj leto dni zaprta v centru za pridržanje v grozljivih razmerah in brez ustrezne zdravstvene oskrbe. V supermarketu je namreč zamenjala nekaj cenikov z majhnimi lističi, ki so vsebovali protivojne besede, zdaj pa ji grozi do 10 let zapora.
Poveste še kakšen primer?
Septembra 2022 smo bili priča šokantnemu brutalnemu zastraševanju. Govorim o aretaciji moskovskega pesnika Artema Kamardina, ki je sodeloval na »protimobilizacijskih pesniških branjih«. Že naslednje jutro po protivojnem dogodku je policija vdrla v Artemovo stanovanje, ga brutalno pretepla in posilila s palico za hantele, pri čemer je utrpel hude poškodbe. Nato se je moral pred kamero opravičiti za svojo poezijo. Njegovemu dekletu, ki je bilo v sosednji sobi in je vse slišalo, so pokazali videoposnetek mučenja, mu grozili s skupinskim posilstvom, jo vlekli za lase, ji na obraz nalepili lepilni trak ter jo žalili in poniževali. Videoposnetek opravičila je bil objavljen na spletu, Artemu pa so po aretaciji zavrnili zdravniško pomoč. Ni težko uganiti, da nihče od teh policistov ni bil kaznovan.
Trenutno aktivisti za človekove pravice poročajo o 187 kazenskih in skoraj 4000 upravnih zadevah na podlagi “protivojnih” zakonov. Ali je nevarno biti proti vojni in Putinu v Rusiji?
Kaj se je v Rusiji zgodilo z neodvisnimi mediji?
Bili so uničeni. Pravzaprav se je tu začela Putinova vladavina. Morda je bil prvi nazoren primer predsednikov odziv na televizijsko oddajo o tragičnem potopu podmornice «Kursk» leta 2000, v katerem je življenje izgubilo 118 mornarjev. Znani televizijski novinar Sergej Dorenko je kritiziral Putinovo neukrepanje med nesrečo in ga odkrito obtožil laganja, pri čemer je v osrednjem televizijskem programu v najbolj gledanem času navajal prepričljive dokaze. Dorenko je bil nemudoma odpuščen, kanal pa je sčasoma zamenjal generalnega direktorja. Nato je bila leta 2001 televizija NTV ukinjena z napadom na podjetje. Oboroženi moški v maskah so vdrli v stavbo kanala, blokirali uredništvo in »imenovali« novo vodstvo pod nadzorom vlade.
Manj vidne medije so oblasti brez pretirane pozornosti zaprle, absorbirale in prevzele. V ruskih medijih je postopoma, neopazno za javnost, začela izginjati raznolikost mnenj in razprav o pomembnih vprašanjih. Njihovo mesto je zasedlo predvajanje enotnega mnenja oblasti v različnih oblikah. V začetku leta 2022 so bili skoraj vsi ruski mediji zgolj kanali za državno propagando. Po začetku ruske invazije na Ukrajino so ruske oblasti zaprle še zadnje neodvisne medije, ki jim je uspelo preživeti pod takšnim pritiskom. Skoraj istočasno so zaprli radijsko postajo «Ekho Moskvy», televizijski kanal «Dozhd», «Nastojaščeje vremja» in druge. V Rusiji ni niti enega delujočega medija, ki ne bi bil pod državnim nadzorom.
… in z drugače mislečimi politiki?
Skoraj vsi drugače misleči politiki so zdaj umorjeni, zaprti ali bili prisiljeni zapustiti državo zaradi nevarnosti aretacij in drugih pritiskov.
Najbrž se je življenje v Rusiji v zadnjem letu še bolj spremenilo… Kako?
Cene rutinskega in običajnega življenja so se zvišale, veliko blaga je izginilo, njegova kakovost pa se je poslabšala. Največja tuja podjetja, ki oblikujejo vsakodnevno potrošniško vedenje Rusov, so zapustila državo. iPhona z garancijo uradno ne morete več kupiti. V kino ne morete iti na premiero hollywoodske uspešnice. Blaga iz tujine ne morete naročiti. Ne morete preprosto kupiti letalske vozovnice in se odpraviti na počitnice kot nekoč. Tuja letala ne letijo več v Rusijo, ruska letala pa zaradi pomanjkanja tuje opreme hitro propadajo. Ne morete kupiti novega tujega avtomobila. Ne morete več kupiti pohištva iz Ikee. Za svojo mačko z želodčnimi težavami ne morete več kupiti kakovostne tuje hrane. Teh in številnih drugih stvari preprosto ni več. Tisto, kar je ostalo, pa je zdaj občutno dražje.
Vendar to je nič v primerjavi z dejstvom, da v Rusiji izginjajo pomembna zdravila ali tehnologija. Ali pa dejstvo, da je veliko ljudi izgubilo vir dohodka, ker so delali za tuja podjetja. Nekateri ne morejo več sodelovati v mednarodnih znanstvenih dejavnostih. Številni so bili v vojni preprosto ubiti ali so postali invalidi. Po zanesljivih uradnih podatkih je umrlo vsaj 10.000 Rusov. Dejansko je ta številka še veliko veliko večja, vendar bomo to vedeli šele po koncu vojne.
Kaj pravite, v kaj se bo to stanje razvilo, kaj čaka Rusijo?
Življenje v Rusiji je postalo težje, dražje in nevarnejše. Z izstopom Rusije iz Sveta Evrope so ruske oblasti zunaj celo nominalnega nadzora ESČP. Zdaj nihče več ne zagovarja pravic Rusov. Ljudje so ostali sami z avtoritarno državo. Novi represivni zakoni ljudem prepovedujejo uporabljati definicijo «vojna» in celo dvomiti o besedah uradnih oblasti. Zakon «o propagandi LGBT» ne ogroža le pravne, temveč tudi fizično varnost velikega števila ljudi. Ponovno so se pojavili «sovražniki ljudstva», ki jih ruske oblasti zdaj imenujejo »tuji agenti«. Ljudje spet pišejo ovadbe na sosede, kolege, sošolce in celo družinske člane. Ljudje, ki so sodelovali v vojaških akcijah, so se začeli vračati v Rusijo. To so osebe s posttravmatsko stresno motnjo z izkušnjo umora in nasilja. S spoznanjem, da človeško življenje ni vredno ničesar. Med njimi bodo tudi tisti, ki so na ukrajinsko fronto odšli naravnost iz zaporov, saj Wagnerjeva zasebna vojaška družba novači nove borce v zaporih po vsej Rusiji. Prednost so imele osebe z izkušnjo umora, ropa in nasilja. Ti ljudje, v kolikor bodo preživeli, se bodo kmalu vrnili v rusko na hitro obubožano družbo. To so ljudje brez kakršnekoli druge izkušnje, razen nasilja in umora. Rusijo torej čaka epidemija nasilnega kriminala.
Kaj so po vašem vzroki za to vojno? Katere okoliščine so privedle do nje?
Razlogi za vojno so po mojem mnenju v tem, da po razpadu Sovjetske zveze novi ruski državi ni uspelo odpraviti svojih imperialnih kompleksov. Ruska kolonialna politika, genocid nad lastnim prebivalstvom ter drugi zločini sovjetskega režima, koncentracija oblasti v enih rokah, poglavarstvo in agresivni militarizem – vse to nikoli ni bilo predelano, premišljeno. Država je začela novo življenje, ne da bi ozdravila travme, ki jih je utrpela v času vladavine komunistične partije. Na oblasti so ostali v glavnem isti ljudje, ki so državo vodili že prej. Narod si ni opomogel od diktature. Svoboda je prišla prelahko in ne za dolgo. Nismo imeli časa za refleksijo izkušnje življenja v diktaturi, ko je Boris Jelcin leta 1993 iz tankov streljal v parlament. To je bil konec demokracije v Rusiji. Vsa pot Rusije, ki je sledila temu, je bila pot razvoja nove diktature, ki je privedla do današnje vojne.
Nepredelana travma diktature je ruski družbi preprečila, da bi se otresla hrepenenja po »močni roki«, popolna revščina po razpadu ZSSR pa nas je prisilila, da smo verjeli v »močnega vodjo«, ki je našo družbo vrnil v stanje resentimenta ter revanša. Namesto, da bi imeli vrednost, smo želeli biti spet veliki.
»Brezplačni« denar, ki ga je Putin zaradi naraščajočih svetovnih cen nafte dobil od leta 2000 naprej, mu je pomagal »umiriti« družbo, razviti represivni aparat, očistiti politični prostor v državi in ustvariti pošast državne propagande, ki mu je ves čas pomagala obdržati oblast. Putin je slepar, ki je na oblast prišel po naključju, kot posledica zarote, ki jo je pripravila okolica počasi umirajočega Borisa Jelcina. Toda, ko je Putin prišel na oblast, se je je oklenil na smrt in je ne namerava izpustiti nikoli več. V vojno nas je pripeljala neodstranjlivost moči – irremovability of power. Vojna je Putinov način ohranjanja oblasti. Putin je sinonim za vojno.
Kaj so glavni vzroki za to, da mladi fantje bežijo iz Rusije? Je to beg pred mobilizacijo ali tudi nasprotovanje ruski oblasti?
Migracijski valovi se med seboj razlikujejo. Prvi val se je zgodil po napadu na Ukrajino februarja. Takrat so tisti, ki se niso strinjali z dejanji oblasti, so odšli, saj niso mogli ostati v državi agresorici. Ljudje, ki niso mogli molčati, vendar niso bili pripravljeni iti v zapor, so odhajali, saj so bili represivni zakoni sprejeti le teden dni po invaziji. Mislim, da je to na nek način mogoče razumeti kot upor proti oblastem.
Drugi val se je zgodil po razglasitvi mobilizacije. Tokrat so iz države bežali predvsem tisti, ki niso želeli na fronto. Zdi se mi, da so v tem primeru ljudje bežali, ker so želeli fizično varnost. Nihče ne želi umreti ali postati invalid. Vendar tega ne bi imenoval nasprotovanje oblastem. Oblasti so mobilizacijo izpeljale tudi brez njih. Tisti, ki niso imeli sredstev in možnosti za priselitev, so morali v vojsko. In to je večina prebivalstva Rusije, še posebej pa prebivalci depresivnih regij, kot sta Burjatija in Kavkaz. Za imperij se borijo prebivalci kolonij, kot vedno. Indoktrinirani so bili, da je odhod v vojno edini način, da zaslužijo denar, odplačajo dolgove in si izboljšajo življenje. Tudi strah in navada ubogati oblasti, ki sta se gojila v Rusiji zadnjih 100 let, sta okovala um in voljo ljudi. Sprijaznili so se z lastno smrtjo in šli pobijat Ukrajince na njihovo zemljo.
Ste morda govorili s tistimi, ki so zbežali v Sloveniji? Kaj pravijo?
Teh sploh ni veliko. Poznam dobesedno nekaj ljudi. Pravijo, da nočejo iti v zločinsko vojno, da bi pobijali Ukrajince in sami umrli. Zato zdaj pridejo na vsak shod, ki ga organiziramo v podporo uporu proti putinizmu in pripovedovanju resnice o tem, kaj se dogaja v Rusiji. Mimogrede, ko so prišli na shod, so najprej vprašali, ali jih bo policija aretirala, ker so se zbrali tukaj. Zdi se mi, da to vprašanje bolje kot kateri koli drugi primeri kaže, kaj se v resnici dogaja v Rusiji.
Najbrž najbolj žgoče vprašanje ta trenutek: zakaj v Rusiji ne pride do upora proti oblasti in Putinu? Ali res toliko ljudi podpira vojno in verjame propagandi?
Kot sem povedal – vsa opozicija je v zaporu, izgnana iz države ali celo ubita. To je res. Cenzura vojaške diktature ljudem preprečuje, da bi odkrito izražali svoja stališča o vojni in sedanji vladi. Neodvisnih družbenih raziskav ni, zato ne moremo vedeti, koliko ljudi res podpira Putina in njegovo vojno in koliko ne.
Sociologija pravi, da so v vsaki družbi ljudje s kakršnim koli aktivnim položajem v manjšini. Tisti, ki ga aktivno podpirajo, so v manjšini. Tudi tisti, ki mu aktivno nasprotujejo, so v manjšini. Velika večina ljudi pa se zaradi inercije, strahu, pomanjkanja kritičnega razmišljanja, pomanjkanja notranjih moči za odpor ali česa drugega tiho strinja z vsem, kar se dogaja. Ti ljudje imajo skupne univerzalne vrednote: življenje, varnost, zdravje, delo, ljubezen, mir. Vendar molčijo.
To je problem ruske družbe – zaradi tega molka lahko zločinci na oblasti počnejo, kar hočejo, vključno z začetkom agresivne invazivne vojne v tuji državi in pošiljajo lastne državljane v smrt. Propaganda širi glas tistih, ki se strinjajo s Putinom, in dela vidnega le njega. Represija pa utiša tiste, ki ji nasprotujejo. Občutek je, da če Putina in njegove vojne ne podpirajo vsi, pa to zagotovo počne večina Rusov. Vendar to ni res. In to sporočilo želim posredovati slovenski družbi.
Da, Rusija je napadla neodvisno državo in začela krvavo vojno. Da, Rusi so v Ukrajino prinesli smrt in uničenje. Da, številni moji sodržavljani so izgubili človečnost in odkrito podpirajo umore in nasilje. Vsaj 300.000 ljudi neposredno pritiska na sprožilce brzostrelk, strelja s tanki in artilerijskimi topovi ter izstreljuje rakete na stanovanjske hiše, bolnišnice in nakupovalne centre v Ukrajini. Da, več kot 2 milijona Rusov dela za vojske potrebe. V človeškem safariju v Ukrajini sodeluje približno 50.000 plačancev iz skupin PMC Wagner. V ruskih oboroženih silah se borita vsaj dve večji neonacistični formaciji – «Rusiči» in «Ruska imperialistična legija». Ti ljudje izpovedujejo ideje o rasni superiornosti Rusov nad Ukrajinci, uporabljajo svastike in druge nacistične simbole, se ne skrivajo in od Putina prejemajo nagrade v Kremlju. Da, mnogi Rusi so odkriti šovinisti, nacionalisti in imperialisti, ki sanjajo o vrnitvi ruskih meja na tiste iz leta 1991 ali še prej. Mnogi ne priznavajo državne neodvisnosti Ukrajine, Kazahstana, Gruzije, Estonije, Latvije, Litve, Poljske in drugih držav, saj jih vidijo kot pokrajine, ki so bile po krivici odtrgane od ruskega imperija. To je velika težava za Rusijo in resna grožnja svetu, zlasti Evropi.
Že sliši se grozljivo….
Vendar vam zagotavljam, da ni večine, ki bi vse to podpirala. Zelo veliko je nevednih ljudi, ki živijo v revščini, ki verjamejo propagandi in gredo ubijat ali podpirajo te umore z besedo ali dejanjem. Toda dejansko je večina Rusov povsem proti tej grozi. Ko se bo režim zlomil in ne bo več mogel zatreti glasu protesta, se boste o tem prepričali sami.
Ruska vojska je 14. januarja zagrešila gnusen zločin, ko je na stanovanjski blok v Dnepru odvrgla raketo X-22. Rusi, ki so osupli zaradi tega norega dejanja in sočustvujejo z žrtvami tragedije, še vedno nosijo cvetje k spomenikom, povezanim z Ukrajino. Policija aretira ljudi. Zaradi huliganstva so kaznovani z denarno kaznijo. Pomislite, da je polaganje cvetja v spomin na žrtve terorističnega napada za ruske oblasti huliganstvo. Kljub temu ljudje še vedno nosijo cvetje, saj ne morejo sprejeti genocida nad Ukrajinci, ki ga izvaja Putinov režim. Ker se ne strinjajo s to vojno in ne morejo molčati. Vendar nimajo veliko možnosti za protest. In to je eden od njih.
Zakaj torej v Rusiji ni vstaje proti oblasti?
V Rusiji ni vstaje, ker ima Putin še vedno dovolj sredstev, da lahko zatre vsak protest. Putin ima še vedno dovolj sredstev, predvsem po zaslugi Evrope. Evropa je tista, ki še naprej trguje z Rusijo in s tem v bistvu plačuje delo propagande. Evropa (in sicer Nemčija in Francija) je do nedavnega še vedno zagotavljala Rusije sredstva za zatiranje protestov in s tem pomagala zadrževati ruski odpor.
Aparat represije in propagande sta dva stebra, na katerih temelji Putinova oblast. Takoj, ko bo eden od njih oslabel, bo celoten kolos na glinenih nogah padel.
V mediji je bilo mogoče prebrati, da naj bi se na Poljskem oblikovala ruska vlada v senci ali alternativna vlada – ali to drži?
Očitno govorite o Iliji Ponamarevu in njegovem kongresu ljudskih poslancev na Poljskem. Ne bi ga imenoval vlada v senci. Da, gre za ljudi, ki imajo določeno politično težo in si prizadevajo za oblikovanje alternativne vlade. Vendar ne vem, kako daleč so pri tem napredovali. Pomembno je razumeti, da bo politični prostor v Rusiji, ko Putina ne bo več na oblasti, izjemno plenilski. Še bolj kot zdaj. To se mi ne zdi preveč pozitiven scenarij. Bojim se, da bodo močne oborožene interesne skupine začele krvav boj za prestol. Prigožin s svojimi plačanci, Kadirov s svojimi pehotniki, guvernerji s svojimi nacionalnimi polki, Strelkov-Girkin s svojimi borci. Isti skupini «Rusiči» in «Ruska imperialistična legija». Prav tako legija »Svoboda Rusiji«, ki se zdaj bori proti Rusiji na strani Ukrajine. To so le skupine, za katere vemo. Koliko jih je še? Vsi ti ljudje se ne bodo borili za oblast v parlamentu. Legitimnosti ne bodo iskali s postopki, temveč z orožjem. Nihče ne ve, kdo bo prevzel oblast po Putinu.
Bo izbruhnila državljanska vojna?
Tega se najbolj bojim. Resnično upam, da se bo temu mogoče izogniti. Toda dogodki, ki smo jim zdaj priča, me vodijo k sklepu, da Rusiji v resnici grozi državljanska vojna!
Na nekaj fotografijah, ki ste nam jih poslali za objavo, je videti posebno zastavo. Za kakšno zastavo gre?
To je sodobna ruska protivojno zastava, ki združuje protestnike proti ruski invaziji na Ukrajino. V bistvu gre za znano rusko zastavo, vendar brez rdeče črte, torej belo-modro-belo. Simbolizira zavračanje agresivne militaristične politike Rusije.
Bi komentirali aretacijo ruskih vohunov Sloveniji?
Ko sem izvedel za ruske vohune tukaj v Sloveniji, sem se zelo prestrašil, saj se zavedam, da ruske tajne službe ne ignorirajo mojih aktivističnih dejavnosti. Prisotnost ruskih vohunov v Sloveniji tudi potrjuje, da Rusija prikrito in sistematično vpliva na slovensko družbo.
Koliko ljudi se je do sedaj pridružilo Slovu? Kakšne akcije načrtujete? Kaj bi še želeli sporočiti?
V skupini SLOVO je zdaj več kot 140 ljudi. Večina jih je še vedno pasivnih opazovalcev, vendar je pa je v naši skupini vedno več aktivistov. Naša skupina je v slovenščino že prevedla preiskavo prejšnjega poveljnika ruskih enot v ukrajinski vojni, generala Surovikina. Znan je tudi kot «general Armageddon», ker je odgovoren za množično bombardiranje stanovanjskih območij v sirskih mestih. Trenutno pripravljamo več del, v katerih pojasnjujemo različne vidike ruske zunanje in notranje politike, pripravljamo pa tudi gradiva, ki razkrivajo laži ruske propagande.
24. februarja, ob tragični obletnici ruske vojaške invazije v Ukrajino, bomo organizirali veliko zborovanje, na katerega vabimo prebivalce Slovenije. Osebno se boste lahko pogovarjali z Rusi in iz prve roke izvedeli resnico o Rusiji.
Slovensko družbo pozivam, naj ne verjame Putinu in njegovi propagandi. Ne pozabite, da se v želji po ohranitvi oblasti ne bo ustavil pred ničemer. Ubil bo toliko ljudi, kolikor bo potrebno. Zavzel bo toliko držav, kolikor mu bomo dovolili. Ne bo se ustavil pri Ukrajini, kot se Hitler ni ustavil pri Poljski. Skupina SLOVO se zahvaljuje slovenski državi za veliko pomoč Ukrajini in poziva skupno evropsko vlado, naj ustavi agresijo Putinovega režima. Več orožja za ukrajinsko vojsko! Več humanitarne pomoči ukrajinskemu ljudstvu! Še več sankcij proti Rusom, ki sodelujejo pri Putinovi agresiji! Več pomoči Rusom, ki se upirajo Putinovemu režimu!
Pozivam slovensko družbo, naj se zave, da je Putin vojna.
BIOGRAFIJA:
Dmitrij Gramotnik je Rus, ki je prišel v Slovenijo, da bi študiral, delal in živel v normalni državi z delujočimi zakoni in menjavo oblasti, in da bi se on in njegova družina počutili varne. Pravi, da ni politik niti ni javna oseba. Ima delovne izkušnje s področja trženja in oblikovanja, kar mu omogoča, da lahko na določen način širi svoja sporočila in mnenja. Pravi še, da skupina SLOVO, ki jo predstavlja, glas ruskih državljanov v Sloveniji, tistih, ki se ne strinjajo z dejanji ruskih oblasti. Pripravljeni so sodelovati z družbo in prispevati k boju proti ruske vojaške agresiji, putinizmu ter za svobodo Rusije.
