Diplomat Tone Kajzer: Zunanja politika ne sme biti aktivistična

Piše: Anita Gužvič (Nova24tv)

Na Brdu pri Kranju se je včeraj nadaljeval posvet slovenske diplomacije. Namen je začrtati usmeritve za delo ministrstva, ki se po novem imenuje ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Diplomatom na srečanju predstavljajo prenovljeno zunanjepolitično strategijo, na to pa se je že ob prvih napovedih novih poudarkov zgrnila kopica kritik. Nekdanji zunanji minister Logar pojasni, da prejšnja strategija skovanke “jedrna Evropa” ni uporabila, ker je EU klasifikacija ne pozna, nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer pa meni, da gre v bistvu za delitev na prvo in drugorazredne države. Politični komentator Boštjan M. Turk je bil še bolj kritičen. Trdi, da je zunanja ministrica žaljiva do držav in državljanov Višegrajske skupine. 

Prva strategija slovenske zunanje politike je bila sprejeta leta 1999, naslednja je sledila leta 2015. “Zaradi spremenjenih geopolitičnih razmerij, predvsem zaradi iskanja pravih odgovorov na svetovne krize – zdravstveno, varnostno in gospodarsko – pa je bilo treba strategijo novelirati. Nova strategija iz konca 2021 je ohranila ključne poudarke strategije iz leta 2015 in dodala usklajena stališča in odgovore na nove izzive, ki se izrisujejo na mednarodnem parketu,” je o strategiji povedal nekdanji zunanji minister Anže Logar.

Zakaj spreminjanje zunanjepolitične strategije?
Splošno uveljavljena diplomatska praksa sicer veleva, da se zunanjepolitične strategije osvežujejo na od pet do deset let. Logar meni, da spreminjanje strategije na letni ravni spreminja tudi namen tovrstnega dokumenta. “Pomeni, da ga iz strateškega na ministrstvu spreminjajo v operativnega.” Pravi še, da še nobena strategija zunanje politike ni uporabila izraza ‘jedrna Evropa’, ker takšne klasifikacije EU ne pozna. “Je pa Slovenija v jedru EU od vstopa v skupnost. Smo (lahko) enakopraven, enakovreden, predvsem pa aktiven igralec na evropskem parketu, če se tega zavedamo, če smo samozavestni in če tako nastopamo. Upam, da se aktualno vodstvo ministrstva tako počuti tudi brez napovedanega novega operativnega načrta,” je dejal Logar.

Ob napovedi Tanje Fajon, da obrača Slovenijo k jedrni Evropi, pa je komentator Boštjan M. Turk dejal, da je bil ravno Boris Kidrič, kateremu kipu se je klanjala, tisti, ki je Slovenijo popeljal stran iz “jedrne Evrope”, kot si je izraz sama izmislila. 

Fajonova si ustvarja nasprotnike
Zunanja ministrica Tanja Fajon je dejala, da so že v koalicijski pogodbi obljubili, da Slovenijo vrnejo v jedrni del EU “spoštovanja vrednot demokracije, človekovih pravic, svoboščin. To je tudi tisto, kar smo v prejšnji strategiji zasledili kot enega od odmikov,” je poudarila. Ob tem se komentator Boštjan M. Turk sprašuje, v čem konkretno Anže Logar ni spoštoval človekovih pravic, vrednot demokracije in svoboščine. “To je govorjenje popolnoma na pamet. To je takšen nesmisel, da ga človek pri zdravi pameti sploh ne more komentirati. To je približno tako, kot da bi Tanja Fajon očitala Tini Maze, da ne zna smučati, je dejal in dodal, da je bil Logar popolnoma drug format diplomata kot Tanja Fajon. Logar si ni ustvaril nobenega nasprotnika, Fajonova ima že fronto na Balkanu in to govorjenje, da bo Slovenijo vrnila v jedrno Evropo, je ponižujoče za Višegrajsko skupino, ki šteje do 100 milijonov in tega noben zrel politik ne dela.

Spomnimo, da se je po letih izgubljenih vizij v zunanji politiki pod vodstvom Karla Erjavca in Mira Cerarja Slovenija v vladi Janeza Janše vrnila tako na evropski kot mednarodni zemljevid sveta. Več sosednjih držav je reklo, da tako dobrega sodelovanja še niso imeli.

Po mnenju nekdanjega veleposlanika v ZDA Boža Cerarja pa je obisk nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Mika Pompea avgusta 2020 predstavljal svetlo točko v slovenski diplomaciji. V preteklosti smo imeli deset let v odnosih z ZDA res absurdno situacijo. Več si lahko preberete tukaj.

Zunanja politika ne sme biti aktivistična
Nekdanji veleposlanik v ZDA Tone Kajzer uvodoma pripomni, da so se mednarodne okoliščine v zadnjem letu resnično spremenile, a da je iz strateškega vidika Strategija zunanje politike, ki je bila sprejeta decembra 2021 še vedno relevantna podlaga za vodenje pro-aktivne zunanje politike, utemeljene na evropskih in transatlantskih vrednotah, ki v svoje središče postavlja interes Slovenije in njenih državljanov. Nato nadaljuje, da gre “pri pojmu t.i. jedrne Evrope za priložnostno besedno skovanko, ki predpostavlja, da je EU sestavljena iz jedra in periferije oz. da so države EU prvo in drugorazredne. Osebno zavračam, da se bi Slovenijo, ali katero koli drugo članico EU v zunanjepolitičnem kontekstu uvrščalo na osnovi tovrstnih ideoloških skovank. Slovenija je enakopravna in verodostojna članica EU, in spoštuje vrednostne temelje EU, vključno z demokracijo, vladavino prava in človekovimi pravicami.”

Nato komentira še napoved, da bo zunanja politika Slovenije odslej tudi “feministična”. Po njegovem mnenju zunanja politika ne more biti aktivistična v smislu, da izpostavlja samo nekatere vidike, kot je denimo feminizem. Nekatere vlade so s tem že poskušale, a so to kasneje tudi opustile, npr. Švedska, kjer so odločitev pojasnili, da v resničnem svetu štejejo dejanja in ne parole. Kajzer trdi, da “moramo pri ključnih vrednostnih vprašanjih vedno voditi strpen dialog in dosegati najširši politični konsenz za dobro slovenskih državljanov, kjer pričakujem, da bo predloge morebitnih sprememb strategije najprej obravnaval Odbor za zunanjo politiko v Državnem zboru.”

O uspehih vlade Janeza Janše
Kajzer zaključi z naslednjimi besedami: “Našo verodostojnost na zunanjepolitičnem področju smo posebej okrepili v času drugega predsedovanja Svetu EU, v času vlade gospoda Janeza Janše, ko je bil zunanji minister dr. Logar, in ko smo bili tudi podporniki krepitve sodelovanja in zaupanja med EU in ZDA ter transatlantskega partnerstva. Nenazadnje smo v tem času zagnali strateški dialog z ZDA, ko je Slovenijo tudi obiskal ameriški zunanji minister, in smo podpisali memorandum o sodelovanju na področju uporabe jedrske energije za civilne potrebe ter dogovor o zagotavljanju varnosti 5G omrežij.”