Piše: Spletni časopis
Železniška postaja Jesenice, ki jo bo Riko Janeza Škrabca tudi po najnovejšem “odpiranju ponudb” gradil za več kot sto milijonov evrov, je simbol prometnih uspehov vlade, ki jo sestavljajo stranke, ki verjamejo, da bi bilo povečanje števila pasov na avtocestah napaka, ker širitve ustvarjajo dodaten promet in s tem težave, in ki tudi na železnici na vso moč skrbijo za postaje za potnike, ki jih ne sme biti preveč.
In jih ni. Da o avtocestnem predoru, ki so ga sosedje skoraj že izvrtali, ko smo se pri nas še kregali, kdo bo gradil, ne govorimo.
Kako dobri smo, je opisal Peter Hrastelj, ki je povzel, da je Hrvaška pred turistično sezono že končala vsa vzdrževalna dela na več kot 400 kilometrih ceste med Obrežjem in Splitom. To kaže, da stvari tam ne obvladajo. Turistov na ta način na avtocesti in v krajih v neposredni okolici ne bodo zadržali. Pri nas smo boljši, je to dopolnil ekonomist Matej Lahovnik, ki je opozoril, da se avtoceste tu obnavlja počasneje kot so Rimljani ceste gradili, povrhu pa smo sposobni za hitrosti iz časov Marije Terezije zaračunati vinjeto Darsa, ki ga je uspešno zasedla vladajoča Svoboda.
Bolj zlobni bi rekli, da imamo srečo, da nam ob vožnjah ne zaračunajo še časa stanja. Postaje in postanki pač veliko stanejo, kaže primer Jesenic. Je pa bil na Štajerski avtocesti dosežen velik napredek. Zastoji so se premaknili iz območja Slovenske Bistrice, kjer so dolgo obnavljali prej, na območje Slovenskih Konjic, kjer bodo dolgo obnavljajo zdaj.
In če mislite, da obnove pomenijo dodatne pasove, ste v napačni državi.
Velik uspeh pa so dosegli železničarji. Po novem se iz Maribora v Ljubljano občasno pride celo prej po železnici kot po avtocesti.
In tudi na Primorki velikokrat nismo daleč od tega. In te celo brez drugega tira.
Še na Japonskem jim to komaj uspe.
