Danes obeležujemo mednarodni dan strpnosti, ki ga je leta 1995 razglasil Unesco. Z njim osvešča javnost o pomenu strpnosti ter poudarja nevarnosti nestrpnosti. Ta se še hitreje širi prek družbenih omrežij. Direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori je za STA opozoril, da pri nestrpnosti resnično življenje ni ločeno od spleta in družbenih omrežij.
Deklaracija o načelih strpnosti v preambuli poudarja zaskrbljenosti zaradi vzpona dejanj nestrpnosti, nasilja, terorizma, ksenofobije, agresivnega nacionalizma, rasizma, antisemitizma, izključevanja, marginalizacije in diskriminacije, ki so uperjena proti nacionalnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam, beguncem, priseljenim delavcem, priseljencem in ranljivim skupinam znotraj družb, kot tudi dejanj nasilja in ustrahovanja, ki so zagrešena nad posamezniki, ki uveljavljajo svojo svobodo mišljenja in izražanja.
Šori je ocenil, da je od leta 2015 največ nestrpnosti in sovražnega govora uperjenega proti migrantom. Pri tem resničnost, splet in družbena omrežja niso ločeni, k nestrpnosti pa znatno prispevajo nekateri mediji in politiki, je poudaril.
Splet sicer ponuja veliko kvalitetnih vsebin, ki so pogosto spregledane. Namesto tega “raziskave kažejo, da se sovražne vsebine na spletu širijo hitreje in dosegajo širšo publiko v primerjavi z običajno vsebino. Poleg tega so uporabniki in uporabnice, ki širijo sovražne vsebine, bolj tesno povezani med seboj in veliko bolj aktivni pri širjenju in komentiranju vsebin od običajnih uporabnikov,” je opisal Šori.
Po njegovih besedah je pomemben dejavnik tudi hitrost širjenja informacij. “Družbena omrežja so v tem smislu idealne platforme za širjenje nestrpnosti, zato morajo podjetja, kot sta Facebook ali Twitter, bolj odgovorno pristopiti k temu problemu,” je poudaril.
Ob tem deležniki opozarjajo na naraščanje nestrpnosti v družbi. V zadnjem času sta odmevala napada na kluba Tiffany in Monokel, pa tudi več primerov sovražnega in žaljivega govora. V teh dneh si je s spornim tvitom ovadbo zaradi razžalitve denimo prislužil poslanec SDS Žan Mahnič. S tem ko je ustavno sodišče in tožilce označil za mafiji, ki ščitita druga drugo, je užalil vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, še piše STA.
V uradu predsednika republike so ob tem spomnili na izjave predsednika republike v zvezi v strpnostjo v javnem dialogu. Kot so navedli, Pahor “vselej opozarja, da se moramo vsi, zlasti politiki, ki sodelujemo v javnem dialogu, disciplinirano vzdržati vsake izjave, ki jo kdo lahko razume kot žaljivo, nestrpno ali celo sovražno”. To je po oceni predsednika njihova najbolj elementarna dolžnost v skrbi za prepotrebno ozračje tolerance, svobode in spoštovanja drug drugega.
Vrhovno sodišče je sicer avgusta s sodbo spremenilo tolmačenje sovražnega govora. Odločilo je, da gre pri javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti za kaznivo dejanje tako v primerih, ki lahko ogrozijo javni red in mir, kot tudi v primerih groženj, zmerjanja in žalitev. Gre za precedenčno stališče v razsojanju o sovražnem govoru.
Kljub omenjeni sodbi pa se število ovadb za zdaj ni povečalo, so za STA pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu. O obsodbah v kasnejšem času pa je po njihovih navedbah še prezgodaj govoriti.
Na pomen strpnosti pa je v poslanici opozorila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. “Zavedamo se, da je pri našem delu v multikulturni skupnosti, pri razumevanju enakosti spolov, pri razumevanju enake obravnave, ne glede na raso, barvo kože, vero, jezik, spolno usmerjenost, družbene okoliščine ali kakršno koli drugo osebno okoliščino prav strpnost tista, skozi katero se lahko posamezniki svobodno udejanjajo. Skupaj ustvarimo strpnejše okolje,” je pozvala.
Kakorkoli že, prav te izjave kažejo na veliko mero sprenevedanja, saj je glavno generator nestrpnosti v naši državi prav izrojena levica. In kot smo lahko pričakovali: na žaljive in grozilne grafite na zidu cerkve v mariborskem Pobrežju – zadnji mesec dni so se ti napisi pojavili dvakrat – ni opozoril nihče.
