»Njihova prostovoljna odločitev je, da odidejo, in mi temu ne moremo nasprotovati,« je direktorica urada za begunce Mojca Špec Potočar včeraj pojasnjevala novinarjem, da ji skoraj vsi prosilci za azil zadnje čase pobegnejo. Letos je bilo do konca novembra takšnih, ki so ji že izginili, 2.576. Od 2.725 prosilcev. To ni nič novega. Trend je bil jasen že pred volitvami poslancev, a je večina medijev to prikrivala, ko se je število že dramatično povečalo v primerjavi s prejšnjimi leti. Azil v največjem številu zahtevajo Pakistanci, Alžirci in Afganistanci, ki pridejo na črno iz Hrvaške. Naš azilni sistem je luknja za pot naprej, na zahod.
Sebastian Kurz ni naiven
Velika večina migrantov prihaja organizirano, s pomočjo kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem, je konec novembra slovenski notranji minister Boštjan Poklukar opozoril na srečanju Salzburškega foruma v Bratislavi na Slovaškem in dodal: “To je postal posel številka ena v regiji in hkrati naš največji izziv.”
Usluge v takšnem velikem kriminalnem poslu se, seveda, plačujejo. Podkupujejo, da bo bolj jasno. Novinarji so izjavo Mojce Špec Potočar, kako so tisti, ki večinoma pridejo k nam s pomočjo trgovcev z ljudmi in z nezakonitim prečkanjem meje, nenadoma povsem svobodni, če le zaprosijo za zaščito, prijazno prenašali in prikimavali. V javnem zavodu RTV ali v velikih medijih nisem opazil, da bi koga od novinarjev v tej bleščeči podobi karkoli zmotilo. To kaže, da gre za namerno politiko vlade. In za namerno politiko medijev. Naslednji dan bodo ti isti mediji mirno prenašali izjavo premierja Marjana Šarca, ki bo šefu vlade sosednje Avstrije Sebastianu Kurzu že spet zagotavljal, da ni razlogov za njihov mejni nadzor proti nam, ker tukaj sijajno varujemo mejo. Novinarji pa se bodo s premierjem čudili, kako lahko premier sosednje države odgovori, da si želi, da bi to bilo res.
Več si lahko preberete TUKAJ.
