15.8 C
Ljubljana
sreda, 22 septembra, 2021

Da bi bila jesen mirnejša, bi morali doseči dvotretjinsko precepljenost

Piše: C. R.

Predstavniki stroke so včeraj ponovno izpostavili koristi cepljenja proti covidu-19 in neznatna tveganja za resne neželene učinke. Tako pri cepljenih kot prebolevnikih je možnost prenosa okužbe ali težjega poteka bolezni bistveno manjša. Da bi bila precepljenost zadostna in jesen mirnejša, bi morali doseči dvotretjinsko precepljenost, so poudarili.

Infektologinja in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je na spletni okrogli mizi spomnila na številne nalezljive bolezni v preteklosti, ki jih je cepljenje praktično izkoreninilo. Ko gre za koronavirus, je bilo doslej po svetu razdeljenih že približno štiri milijarde odmerkov, je povedala.

Delež cepljene odrasle populacije z vsej enim odmerkom v EU je najvišji na Nizozemskem, in sicer 84,3-odstoten. Evropsko povprečje cepljenih odraslih z enim odmerkom je skoraj 70 odstotkov, slovensko pa 51 odstotkov. Polno cepljenih je v evropskem merilu okoli 56 odstotkov, v Sloveniji okoli 45 odstotkov. Da bi ta delež povečali, je treba tiste, ki dvomijo, zgolj opremiti s pravimi informacijami, je menila.

Veronika Učakar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o neželenih učinkih, povezanih s cepljenjem. Izpostavila je, da so neželeni učinki običajno blagi in prehodni, cepiva pa morajo ustrezati še višjim varnostnim standardom kot zdravila.

Ko gre za cepljenje proti covidu-19, so od 27. decembra lani do 18. julija ob 1.582.123 opravljenih cepljenjih prejeli skupno 147 prijav neželenih učinkov, ki so jih ocenili kot resne, med njimi največ po cepljenju s cepivom Pfizerja & BioNTecha. Več prijav so dobili s strani žensk kot moških, pa tudi med cepljenimi je več žensk.

Med vsemi 7430 prijavami neželenih učinkov pa je v veliki večini šlo za splošne težave in spremembe na mestu aplikacije cepiva.

Imunolog Alojz Ihan je podrobneje spregovoril o tehnologijah cepiv in učinku cepljenja na organizem, med drugim o razlikah v protitelesih cepljenih in prebolevnikov. Kot je pojasnil, imajo prebolevniki veliko heterogenost v produkciji protiteles, a manjšo nevtralizacijsko aktivnost protiteles. Vsaj eno leto so dobro zaščiteni pred resnejšim zbolevanjem, a so po šestih mesecih slabše zaščiteni pred okužbo sluznice in prenašanjem virusa naprej.

Imunolog dr. Alojz Ihan (Foto: STA)

Medtem pa imajo polno cepljeni veliko koncentracijo nevtralizacijskih protiteles, boljša je tudi nevtralizacija drugih različic virusa. Tudi cepljeni so vsaj eno leto dobro zaščiteni pred resnejšim zbolevanjem. Še bistveno povečan nevtralizacijski odziv, ki deluje tudi proti drugim različicam virusa, pa imajo prebolevniki, ki so prejeli en odmerek cepiva.

Ihan je izpostavil, da precepljenost močno zmanjša smrtnost zaradi covida-19, bistveno manjši je tudi prenos okužb, po nekaterih študijah najmanj za trikrat do petkrat. Teža bolezni v obdobju enega leta pa je bistveno manjša tako pri prebolevnikih kot pri cepljenih, je še poudaril.

Predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani Janez Tomažič je podrobneje pojasnil različice virusa. Različica delta je v Sloveniji prisotna že v več kot 95 odstotkih, učinkovitost različnih cepiv pa je različna. Tako po obeh prejetih odmerkih cepivo Pfizerja & BioNTecha zoper različico delta ščiti 88-odstotno, cepivo AstraZenece pa 67-odstotno.

Tudi minister za zdravje Janez Poklukar se je zavzel za ustrezno informiranost javnosti glede pomena cepljenja, saj bomo le ustrezno precepljeni po njegovih besedah lahko z družbeno sprejemljivimi ukrepi šli v jesensko obdobje. Poudaril je, da je za razliko od začetnega obdobja, ko se je cepivo pojavilo, danes na voljo vsem, prav tako je mogoče med njimi izbirati. K cepljenju je pozval vse, posebej tudi tiste, ki so covid-19 že preboleli.

Janez Poklukar (foto: Polona Avanzo)

Po njegovi oceni bi za ustrezno imunost zadostovala precepljenost dveh tretjin prebivalstva, da bi zdravstvene zmogljivosti obvladovale skorajšnji jesenski porast okužb, pa reprodukcijsko število ne bi smelo preseči 1,5. Po njegovih projekcijah bi v primeru prav takšnega reprodukcijskega števila (torej 1,5) 15. novembra imeli blizu 1400 primerov novih okužb in 450 hospitaliziranih, od tega nekaj manj kot 100 na intenzivni negi, poroča STA.

Zadnje novice

Sorodne vsebine