Namesto da bi oblast ukinila privilegirane pokojnine, se krog njihovih prejemnikov širi. Kot poroča Spletni časopis, ki ga ureja Peter Jančič, bodo izbrani kulturni ustvarjalci znova dobivali dodatke k osnovni pokojnini.
»Zeleno luč, da bo po nekdanjem predsedniku republike Milanu Kučanu in športnikih privilegij višje pokojnine od zasluženih vlada poslej spet dodeljevala kulturnikom in izstopajočim v raziskovalno-razvojni dejavnosti, je parlamentu dal odbor za kulturo državnega zbora,« piše Jančič. Da bi “eliti” kulturnikov dosmrtne dodatke k pokojninam doplačevali vsi davkoplačevalci, pa je predlagalo sedem poslancev DeSUS in SMC. V odboru za kulturo, ki ga sicer vodi Dragan Matić (SMC), je bilo za zakon devet poslancev, proti pa trije. S tem, ko je pristojni odbor sprejel omenjene spremembe, so sedaj na stežaj odprta vrata za sprejem teh sprememb na seji državnega zbora še pred volitvami. S tem naj bi vladajoča elita »popravila napako, ko jo je pri podobnem početju v preteklosti ustavila revizija računskega sodišča, ki je razkrila, da je takšen sistem v resnici zloraba davkoplačevalskega denarja.
Ne glede na to, da slovenska javnost močno nasprotuje tovrstnim dodatkom, pa se Cerarjeva vlada ne ozira kaj dosti na to. Kot piše Jančič, je delitev privilegirano povišanih pokojnin kulturnikom in športnikom, ki je veljalo še iz prejšnjega sistema, v veliki meri ustavila prva vlada Janeza Janše (SDS), nato pa še revizija računskega sodišča. »Zadnja leta kulturniki in športniki novih izjemnih pokojnin zaradi tega niso dobivali, jih je pa še prejemali 146 kulturnikom, ki so jim bile dodeljene pred desetletji. Doplačila je bilo pred osmimi leti, ko je računsko sodišče opravilo nadzor, povprečno vsakemu kulturniku mesečno za slabih štiristo evrov.«
Ponovno uvedbo pokojninskega privilegija tudi za kulturnike so s takšnimi finančnimi ocenami predlagali Primož Hainz (DeSUS), Benedikt Kopmajer (DeSUS), Saša Tabaković (SMC), Marjan Dolinšek (SMC), Simon Zajc (SMC), Janja Sluga (SMC) in Anita Koleša (SMC).
Vlada, ki omenjeni zakon podpira, je ob tem opozorila, da bo za te pokojnine treba doplačevati iz državnega proračuna, »s čimer se bo ponovno povečal delež transfera, ki ga mora državni proračun zagotavljati za izplačilo vseh pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja«. Ergo: za nezasluženo višje pokojnine bomo morali plačevati vsi državljani, povrhu pa bomo morali dajati prejemnikom najvišjih državnih priznanj, ki so običajno med bolje plačanimi državljani z nadpovprečnimi rednimi pokojninami. Torej bodo za ta privilegij doplačevali državljani, ki so v primerjavi s privilegiranci veliki siromaki. Po predlogu sedmih poslancev bi privilegirano pokojnino dobili prejeli prejemniki Prešernovih nagrad za življenjsko delo ali opus in Zoisovih nagrad. Vlada bi jih lahko dodelila še vsem, ki so za življenjsko delo prejeli stanovske nagrade ali mednarodno nagrado najmanj evropskega pomena in so prispevali k razvoju in ugledu države. Krog prejemnikov pa poslanci v postopku še nekoliko širijo, je še zapisal Jančič.
Komunistični funkcionarji so leta 1993 prejemali pokojnino, ki je bila tudi štirikrat višja od tedanje povprečne plače.
No, mi pa smo malo pokukali v arhiv višine plač in sicer v leto 1993, ko je bila povprečna plača okoli 47 tisoč tolarjev. Namreč, tistega leta je časopis Brazde (povzel ga je izseljenski časopis Slovenska država) objavil seznam prejemnikov privilegiranih pokojnin tedaj živečih komunističnih revolucionarjev oz. nekdanjih funkcionarjev. Rekorder je bil Ivan Maček Matija, ki je nazadnje pred svojo smrtjo prejel dobrih 188 tolarskih tisočakov pokojnine, kar znaša skoraj štirikratnik povprečne plače. Nič kaj dosti za njim nista zaostajala Sergej Kraigher (skoraj 179 tisoč tolarjev) in Lidija Šentjurc (172 tisoč), medtem ko je njen nečak Stane Dolanc prejel »samo« 108 tisoč tolarjev mesečne pokojnine. Med prejemniki visokih pokojnin so bili še Mitja Ribičič (164 tisoč), Zoran Polič (165 tisoč), Vida Tomšič (159 tisoč), France Popit (158 tisoč), Janez Vipotnik (159 tisoč), itd. Manj kot sto tisočakov mesečno je, zanimivo, prejemal Jože Smole, nekdanji predsednik RK SZDL Slovenije. Slovenska država je tedaj tudi brez zakonske podlage izplačevala pokojnine upokojenim generalom JLA – med prejemniki so tako bili Ivan Dolničar, Branko Jerkič in Stane Potočar (vsi po 126 tisoč tolarjev), Bojan Polak-Stjenka pa je prejel le dva tisočaka manj na mesec. Med prejemniki navajajo tudi nekdanjega poveljnika devete armade Svetozarja Višnjića (108 tisoč tolarjev), enako vsoto sta prejemala tudi nekdanja udbovska funkcionarja Tomaž Ertl in Ivan Eržen, ki sta sodila v kasto privilegiranih upokojencev po zakonu o notranjih zadevah. Čisto za informacijo: najnižja plača za prvi razred po kolektivni pogodbi je takrat znašala 26 tisoč tolarjev mesečno, kar pomeni, da je Ivan Maček-Matija dobival sedemkratnik najnižje plače.
Kakorkoli že, sedaj se očitno spet uvajajo privilegirane pokojnine, kar očitno podpira tudi DeSUS, ki naj bi se sicer borila za upokojence. Saj se bori, a le za privilegirane. Kar pomeni, da bodo morali revnejši plačevati bogatim.
