Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
“Strokovnjak” za medije Marko Milosavljevič je v oddaji Tarča znova javno povedal več laži, kar ni v ponos profesorju novinarstva na Fakulteti za družbene vede. Med drugim je zatrdil, da je medijski tajkun Martin Odlazek svoj medijski imperij ustvaril v času prve Janševe vlade in skušal napade SDS na medije ter poskuse prevzemov drugih medijev podtakniti “minimalni” gledanosti Nove24TV. Če bi bil vpliv res tako zanemarljiv, se nas tranzicijska levica ne bi tako bala in nas skušala že večkrat uničiti. Milosavljević tako še vedno zagovarja več kot 90-odstotni vpliv levice v medijih, vsakršno konkurenco v smislu pluralizacije medijskega prostora pa označuje za podrejanje medijev eni stranki.
Voditeljico oddaje Tarča je zanimalo, kaj je v ozadju dogajanja z STA, in ali gre pri tem za poslovanje ali za kaj drugega. Profesor dr. Marko Milosavljević je odgovoril, da je prepričan, da bi v primeru, ko bi šlo za poslovanje, obstajali vzvodi, ki obstajajo tudi v vsakem podjetju ali vsaki pravni državi. Torej, če prihaja do goljufij, je potrebno ukrepanje države. “Vendar ob vseh razpravah, ki so potekale v tem letu, nismo zasledili nobenega dokaza, kaj šele postopka,” je dejal in nadaljeval, “STA ima svoj nadzorni svet, ta je verjetno tudi vsa minula leta moral pregledovati poslovanje, potrjevati načrte poročila in tako naprej. Če nadzorni svet ni dobro opravil svojega dela, obstajajo mehanizmi za to. Če pride do spora med direktorjema, ni pravi način, da se preneha financiranje celotne institucije, ki dela v javno korist,” je še opozoril. Res je, prav gotovo obstajajo določeni mehanizmi, ki pa v naši državi žal v določenih primerih odpovejo. Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je včeraj napovedal, da bo Ministrstvo za kulturo, od Računskega sodišča zahtevalo, naj na STA opravi revizijo. Revizija je vsekakor eden od mehanizmov – če se bo kaj v tej smeri tudi zgodilo, pa je seveda drugo vprašanje.
Milosavljevič je izpostavil citat oziroma izsek, ki so ga prikazali v oddaji, in ki je po njegovem mnenju, ključen za to zgodbo. Ukom je namreč zanimalo, koliko intervjujev s tovrstnimi pevci iz sveta zabavne glasbe je STA opravila v zadnjem letu, koliko s tistimi, ki so izdali nov CD, zanimala jih je še primerjava dolžine vseh teh intervjujev. “Ne drži da je bil razlog tu raziskava upravičenosti stroškov, drugače bi zahtevali podatke za vse novinarske žanre, za vse intervjuje, za vse reportaže itd. Ta citat pa dokazuje, da je šlo za konkretno intervencijo v delovanje STA z vidika novinarske in uredniške avtonomije – torej da je problem prav Zlatan Čordič,” je poudaril Milosavljević, ki je prepričan, da noben drug intervju ni bil relevanten. “Očitno se politiki bolje spoznajo ne medije, kot mediji sami,” je med drugim še pripomnil. Spomnimo, šlo je za to, da je STA objavila precej dolg intervju z raperjem Zlatkom, kar niti ne bi bilo nič nenavadnega, če bi to počeli tudi sicer pri ostalih slovenskih glasbenikih. A če preletimo objave STA vidimo, da je intervju z Zlatkom prej izjema kot pa pravilo. Treba je poudariti tudi to, da se je vse to dogajalo v času, ko se je Čordić medijsko precej izpostavljal – tudi s svojim neprimernim nastopom na RTV, da o njegovem obnašanju na državni proslavi, ko je želel prekiniti predsednika Boruta Pahorja, niti ne govorimo. Zakaj se je torej STA ravno takrat odločila, da naredi reklamo prav njemu? In zakaj predstavlja tako velik problem, če Ukom želi odgovore na nekaj povsem relevantnih vprašanj – glede na to, da je plačnik storitev STA. Še enkrat: Šesti člen pogodbe med STA in Ukomom med drugim določa, da mora izvajalec predstavniku ustanovitelja na njegovo izrecno zahtevo nemudoma posredovati vso dokumentacijo o izvajanju javne službe – finančno, pravno in tudi vsebinsko! Če izvajalec tudi po pisnem pozivu ne sodeluje, lahko predstavnik ustanovitelja ustavi plačevanje ali celo brez odpovednega roka odstopi od pogodbe, v tem primeru pa lahko zahteva tudi vrnitev že izplačanih sredstev, vključno z obrestmi. To pogodbo je podpisal Veselinović, sestavil pa je ni Urbanija, saj je obstajala že pred njegovim prihodom. Kdo se torej ne drži pravil?
Milosavljević ni v ponos stroki
Milosavljević je še povedal, da gre za jasno strategijo s katero želijo vzpostaviti čimprejšnji nadzor, najprej nad javnimi mediji, torej RTV in STA. To se je po njegovih besedah tudi zgodilo v mandatu od 2004 do 2008. “V tem mandatu pa je drugače to, da ima stranka na voljo svoj medijski aparat, preko katerega skuša lansirati svoje zgodbe in vplivati na druge medije. Ker realnega dosega v resnici ti mediji nimajo. Gledanost Nova24TV je minimalna,” je še ocenil Milosavljević in dodal, da ti strankarski mediji želijo pridobiti pozornost večjih medijev ter nadzor nad njimi. “Na udaru sta še Planet TV in Siol. Pri Siolu se je zalomilo, ker Madžarski investitorji niso dali najboljše ponudbe in pojavlja s vprašanje, kako bo uprava Telekoma izpeljala to zadevo,” je pojasnil ter ne prav poznavalsko povedal, da medijski imperij Martina Odlazka ni nov, da je star 20, 25 let, in da je obstajal že v prvem mandatu vlade Janeza Janše, pa vseeno takrat niso naredili nič, da bi odpravili škodljive koncentracijske značilnosti. “Verjetno zato, ker je šlo za neko vzajemno trgovino. Zdaj te trgovine ni več in se skuša obračunati z mediji, ki niso blizu,” je še pripomnil. Bojan Požar je na Twitterju opozoril, da Milosavljević nima pojma, ali pa se debelo spreneveda. Odlazkov imperij namreč ni star 20 let, pač pa se je v zadnjih petih letih povečal za 50 odstotkov na področju tiskanih izdaj, na področju spletnih portalov pa celo za sto odstotkov. “Devetdeset procentov medijskega prostora obvladuje pet tajkunov in dve distribucijski hiši, pri tem pa nima stranka SDS nobenega vpliva,” je poudaril Simoniti.
Konkurenca na medijskem trgu je problem, sploh če konkurenca ni leva
Zanimivo je, da se zdi Anžetu Vohu Bošticu, novinarju portala podcrto.si, problem to, da ima Planet TV že kar obsežen doseg – tako se je namreč izrazil v sinočnji oddaji. Torej, če so večinski mediji pod vplivom leve opcije, ne prestavlja nobenega problema, težava nastane šele, ko se začne medijski prostor balansirati, in ko dobi nekaj več dosega medij, ki ni ekstremno nagnjen v levo? Raziskava je namreč pokazala, da je Planet TV najbolj objektiven medij v državi. Simoniti je še izpostavil, da nenehno ponavljanje orbanizacije medijev presega vse meje. Gre za silno skromen doseg medijev v madžarski lasti. Ne gre pa nujno za enostranske medije.
