Piše: Gašper Blažič
Pred božično-novoletnimi prazniki smo se pogovarjali s celjskim škofom dr. Maksimilijanom Matjažem, ki je kot profesor svetopisemske eksegeze ravno pravi sogovorec za ta čas. Z njim smo govorili o Cerkvi na Slovenskem, o sinodi, o nedavnem referendumu in navsezadnje tudi o pričakovanju božiča.
DEMOKRACIJA: Jubilejno leto se počasi izteka. V kakšnem spominu vam bo ostalo?
Maksimilijan Matjaž: Bilo je res milostno leto. Posebej mi je bila pri srcu tema, ki jo je določil papež, namreč upanje v želji, da bi ozavestili, na čem temelji naša vera in naše upanje. V tem individualističnem svetu je temelj našega upanja Nekdo, ki je za nas že nekaj velikega naredil. Zaradi Njega imamo kristjani, ki smo pri krstu prejeli Svetega Duha, zelo jasno smer.
V tem letu se je poslovil papež Frančišek, ki je bil predvsem apostol usmiljenja.
Tisto, kar je najprej opredelilo njegovo držo in je tudi mene zelo nagovorilo, je to, da je opozoril na Boga, ki je Bog presenečenj. V njegovem pontifikatu je bilo zelo vidno, da je bil tisti, ki išče način, kako bi kot Cerkev stopili na skupno pot. Njegov jezik je bil zelo ustvarjalen, poln metafor. Videlo se mu je, da je zelo ukoreninjen v Božji besedi, to pa je tudi nekaj, kar navdihuje in kaže stalno prisotnost Svetega Duha. S tem nam je zapustil veliko dediščino. Usmiljenje je bilo, kar ste že nakazali, njegova osrednja tema, s katero je želel povedati, da Bog kliče k sebi vse, še posebej tiste, ki so na obrobju. Navsezadnje je Jezus tudi sam rekel, da ni prišel klicat pravičnih, ampak grešnike. Kar pa je dalo krono vsemu njegovemu pontifikatu, pa je bil ta poziv k sinodalnosti. Da smo torej v Cerkvi vsi soudeleženi, vsak na svoj način. In ima vsakdo v Cerkvi tudi svoje misijonarsko poslanstvo. Misijonarska dimenzija Cerkve se je tako v Frančiškovem pontifikatu precej okrepila.
Tudi sedanji papež Leon XIV. ima za seboj misijonarsko izkušnjo. Kot avguštinec je deloval v Peruju, kasneje tam kot škof. Ste ga dobro poznali že pred izvolitvijo za papeža?
S kardinalom Prevostom, sedanjim papežem Leonom XIV., smo se velikokrat srečevali v okviru sinodalnih srečanj v Rimu. V vlogi predstojnika dikasterija za škofe je imel posebno nalogo − reformo škofovske službe, kako živeti avtoriteto škofa in duhovnika v sinodalnem občestvu Cerkve, med hierarhijo in občestvom torej.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
