Piše: Ana Horvat (Nova24TV.si)
Nepremišljene odločitve vlade in odločitve, za katere se zdi, da jih vlada sprejema »kar čez noč«, imajo vsakič prav hude posledice. Tokrat je na tapeti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vlada je z zamrznitvijo premije zavarovalnice »potisnila ob steno«, zato te iščejo rešitev, med katerimi je tudi prekinitev zavarovalnih pogodb.
Zavarovalnice so se na ukrep vlade o zamrznitvi zavarovalnih premij odzvale ostro. Vlada je z uredbo zamrznila zavarovalne premije, tik preden bi jih te zaradi podražitev storitev dvignile. Vzajemna je zaradi nepremišljenega vladnega ukrepa premierju Robertu Golobu že pisala, zdaj pa je prišlo tako daleč, da razmišljajo o vsem, tudi o prekinitvi zavarovalnih pogodb, piše N1.
Po očitno nepremišljeni odločitvi vlade o zamrznitvi visokega dviga zavarovalne premije so se tri zavarovalnice, ki izvajajo to zavarovanje, odzvale ostro. Najostreje med njimi Vzajemna, ki ima tudi največje število zavarovancev. Kot je poročalo Delo, so v Vzajemni prepričani, da je uredba o najvišji ceni nezakonita, saj ni bilo nobenega razloga za nadzor cen, uredba je tudi neskladna z določbami direktive Solventnost II in v nasprotju s svobodno gospodarsko pobudo. Vodstvo Vzajemne je vložilo tožbo proti uredbi, razmišlja pa celo o prekinitvi zavarovalnih pogodb.
Ali se zavarovalne pogodbe lahko prekinejo?
Vzajemna sicer ni razkrila, kako bi se morebitnih prekinitev pogodb lotili, vendar priznavajo, da gre tudi s pravnega stališča za kompleksen problem, je za N1 povedal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln. Zakon o zavarovalništvu namreč ne predvideva pravne podlage za prekinitev zavarovalne pogodbe. Vodstvo se strinja, da bi v teoriji zadevo s prekinitvijo pogodb lahko izpeljali, vendar bi bil v praksi uspeh manj verjeten. Vlada je v uredbi, s katero je omejila višino premije, določila tudi, da zavarovalnice kljub omejitvi ne smejo prenehati izvajati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter odkloniti sprejema v dopolnilno zdravstveno zavarovanje in sklenitve pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju z novimi zavarovanci, kar pomeni, da so prekinitve pogodb v nasprotju s to določbo. Dokler bodo izvajale dopolnilno zavarovanje in dokler bo veljala uredba, bodo torej zavarovalnice na tem zavarovanju delale izgubo.
V četrtek bo sicer državni zbor začel obravnavati predlog zakona, ki naj bi dopolnilno zavarovanje ukinil s 1. septembrom. Namesto dopolnilnega zavarovanja bo zavod za zdravstveno zavarovanje vsakemu zavezancu vsak mesec iz neto plače oziroma pokojnine trgal 35 evrov, predvideva predlog. Spomnimo, da je predlog novele vlada gradila predvsem na dveh zakonskih osnutkih, ki jih je DZ obravnaval v letih 2019 in 2020 v času vlade Marjana Šarca, pri tem pa so ga nagradili tudi s pripombami iz javne razprave. A je stranka SDS že takrat izrazila nestrinjanje. “Ne ukinjate, ampak preoblikujete to prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obvezen pavšal. Mogoče ne bo položnic, ampak se bo kar trgalo od neto plače in ljudje niti ne bodo videli, ampak plačevali pa bodo,” je takrat v predstavitvi stališča poslanske skupine dejala poslanka SDS Jelka Godec.
Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, so poslanke in poslance že večkrat pozvale, naj dopolnilno zavarovanje ukinejo čim prej. Vodstvo Vzajemne je nedavno opozorilo, da jim zaradi omejitve premije grozi likvidacija in da ocenjujejo, da bodo letošnje leto zaključili s 33 milijoni evrov izgube. Na vprašanje, kdaj bi lahko prekinili pogodbe, še ni mogoče odgovoriti, je povedal, a zagotovil, da se prekinitev pogodb zagotovo ne bi zgodila čez noč, je sklenil za N1.
