Črni nevihtni oblaki se zbirajo nad Slovenijo, levičarska elita je popolnoma izdala slovenstvo. Viharniki, ki so jih v teh krajih pred stoletji posadili naši pradedje in prababice, so kljubovali vsem zavojevalcem. S silo so jim lomili veje, z mečem sekali debla, a nov rod je vedno znova pognal. Zdaj prihaja sovražnik, strup raznarodovanja želi zliti na korenine, prostituti in presstituti multikulturalizma, ki želijo slovenstvu vzeti vsakršno možnost obrambe, mu strežejo in se mu dobrikajo. Vprašam vas, Slovenke in Slovenci: Bomo to dopustili?
Več deset tisoč invazivnih tujerodcev čaka v Bosni in Hercegovini, da se odpravijo proti severu. Njihov končni cilj ni več Avstrija, Nemčija ali katera od zahodnih držav, ampak Slovenija, saj so naši sosedje na severu in zahodu zaprli vrata, na svojih mejah imajo vojake, ki preprečujejo vstop ilegalnim migrantom. Slovenija utegne po volitvah (če zmaga promigrantska levica) postati t. i. hot spot država, kjer se bo ustvaril evropski migrantski žep. Vprašam vas, matere in očetje, varuhi slovenske zemlje, ki jo izročate hčeram in sinovom: Bomo to dopustili?
Desetletja so komunistični biriči v imenu marksizma tlačili in poniževali naše babice in dede ter jim jemali možnost preživetja. Po osamosvojitvi so nas preoblečeni v »liberalno« tranzicijsko levico prepričevali, da je treba narod v imenu napredka uničiti, da je treba razkrojiti nacionalne vrednote. Danes njihovi dediči s krvavimi rokami svojih prednikov pozivajo, da praznujemo kulturo, ki zaničuje simbole slovenstva. Vprašam vas, domoljubke in domoljubi: Bomo to dopustili?
Plenilske invazije globoka država sploh ne skriva več. Nad ideološke nasprotnike v bojazni za svoj obstoj z zlorabo politične moči pošilja organe pregona. Dnevno nam perejo možgane: prepričujejo nas, da so lahko le oni varuhi slovenskega premoženja, da pranje iranskega denarja pomeni progresivnost v poslovanju, da moramo stroške njihovih zavoženih finančnih eksperimentov solidarnostno plačati vsi, da so oni upravičeni do blaginje, čeprav na škodo delavstva. Vprašam vas, davkoplačevalke in davkoplačevalci: Bomo to (še) dopustili?
Četrt stoletja nas opominjajo, da je biti proti Janezu Janši znak intelektualnega premisleka. Temu trendu, za katerega so nas prepričevali, da je moderen, da je najnovejša sled »v nebesa«, da je sovraštvo do opozicijskega voditelja zanesljiv znak civiliziranosti, so sledili vsi – od skrajne levice do žlahtne desnice. Njegovo uničenje bi bilo simbol napredka, odrekanje njegovega mesta na slovenskem političnem zemljevidu rast duha, zato nas silijo v nadaljevanje te smrtonosne smeri. Vprašam vas, volivke in volivci: Bomo to (še) dopustili?
Želijo nas utišati, grozijo nam s preganjanjem sovražnega govora. Zmerjajo nas s fašisti, z nacisti, rasisti, s ksenofobi in z nazadnjaki. Zgolj zato, ker želimo v Sloveniji sebi povrniti tisto, kar je bilo nekoč že naše, kar je za nas svetinja: družina, vera, kultura, tradicija. Želijo, da se odrečemo svojemu biološkemu, nacionalnemu izvoru; v imenu feminizma, spolne različnosti, ateizma, brezpogojne tolerance do tujerodnih napadalcev nas silijo v skupinski etnični samomor in nas želijo narediti za čredo kastrirancev, podložno globalnim smernicam raznarodovanja. To naj bi bila dediščina, ki bi jo predali zanamcem. Vprašam vas, matere in očetje: Bomo to dopustili?
Ubijajo nam duha, odvzemajo možnost samoobrambe, ne pustijo nas živeti svobodno. Naše otroke v šolah zastrupljajo s kulturnim marksizmom, prepričujejo jih, da smo mi slabi, v njihovih očeh nas delajo za sovražnike. Posmehujejo se našemu patriotizmu, grozijo nam z odvzemom prostosti, želijo nas fizično in psihično retardirati in odvzeti možnost upora. Jemljejo nam nadzor nad našimi življenji. Naše potomce učijo, naj zanikajo resnico, lepijo jim oči s socialno degeneracijo, delajo jih nemočne in vdane v neizbežni konec. Vprašam vas, hčere in sinovi: Bomo to (še) dopustili?
Zver tranzicijske levice nam grozi in kriči, da druge poti, kot je njihova, ni; da je že prepozno, da je absorcijska sposobnost naroda že presežena, da je propad nacionalne pokončnosti neizbežen, da so naši ideali poraženi, da Slovenci v svoji državi nismo več na vrhu prehranjevalne verige, da se bomo pač morali prilagoditi, drugače nas bodo tudi fizično iztrebili. A svet, ki nam ga slikajo, ni nič drugega kot to, da nas še naprej plenijo, napadajo, izsiljujejo in zlorabljajo. Vprašam vas, pokončne žene in pogumni možje, ki ste branik in dediči pridnih rok na slovenski zemlji: Bomo to (še) dopustili?
*Kolumna je bila najprej objavljena v tiskani izdaji revije Demokracija (20. številka).
