Piše: Petra Janša
Pred leti sem se vozila z gospo na obisk k skupni prijateljici, ki je zdravnica. Med vožnjo je pogovor nanesel na evtanazijo. Prepričevala me je, kako dobro bi bilo, če bi v Sloveniji imeli zakonsko možnost, da ti nekdo vbrizga kalij v žilo in ti »skrajša muke«, kadar si neozdravljivo bolan ali invalid. Vprašala sem jo, kdo bi to izvajal. Ona brez pomisleka odgovori da zdravniki. »Kako? Mar niso zdravniki za to, da ljudi zdravijo, ne pa morijo?« jo vprašam. Ona me začudeno pogleda. Potem jo vprašam še malo drugače: »Bi vi svojemu bolnemu otroku ‘skrajšali muke’? Bi mu stisnili kalij v žilo? Bi ga umorili?« – »O, to pa ne.« – »Zakaj bi pa potem radi, da zdravniki morijo?« Nastala je tišina. Gospa je začela razmišljati.
Dogodek izpred nekaj let omenjam, ker se v medijski tišini pripravlja zakon o evtanaziji. Na to nas je v pogovoru opozorila dr. Zvonka Zupanič Slavec. Zaradi izredne pomembnosti omenjene teme v tokratnem pogledu izpostavljam nekaj poudarkov iz najinega pogovora. Opozorila nas je, da je predlog zakona o evtanaziji oziroma prostovoljni prekinitvi življenja pripravilo združenje Srebrna nit, ki je nastalo zunaj zdravniških organizacij. Ja, prav ste prebrali, brez sodelovanja zdravniških organizacij! Kot je še dodala dr. Zupanič Slavčeva, so se vse zdravniške organizacije izrekle proti njemu, »saj je življenje največ, kar imamo, je čudež narave, zdravnik pa je skozi vso zgodovino bil in ostaja zavezan k ohranjanju življenja in izboljševanju zdravja«. »Nikakor ni dopustno, da se s predlogom tega zakona zdravnikom nalaga, da bi morali usmrtiti svoje bolnike, ki bi se za to odločili. Paradoksalno predlog celo zapiše, da mora zdravnik, ki bi imel pri tem ugovor vesti, poiskati drugega zdravnika, da to dejanje izvede,« poudari dr. Zvonka Zupanič Slavec in doda, da je »na svetu 230 držav in niti 10 jih nima takega zakona, Slovenija pa bi morala to sprejeti«. »Finančna ozadja poseganja po življenju, ki so v predlogu zakona, so neprimerna, saj je življenje neprecenljivo,« je jasna zdravnica.