Piše: Petra Janša
Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je prejšnjo sredo začela glavna obravnava v sojenju Ludviku Tomšiču zaradi groženj Janezu Janši. Obtoženi Tomšič je dejal, da ima zdravstvene težave, Janša pa je presodil, da je bila Tomšičeva grožnja zelo realna.
Ludvik Tomšič je kaznivo dejanje storil 28. februarja 2020, ko je na shodu Brez strahu-proti koaliciji sovraštva v centru Ljubljane med drugim vpil »Ubi Janšo!« To je bilo v času, ko je takrat prvak opozicije Janez Janša sestavljal vlado, posnetek s Tomšičevim pozivom k ubijanju pa je prišel v javnost.
Tomšič: Jaz sem to prebral smrt Janši
Na ljubljanskem okrajnem sodišču sta se prejšnjo sredo pred sodnico Jerco Oblak po dvakrat prestavljeni glavni obravnavi soočila nekdanji predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša ter obtoženi Ludvik Tomšič, ki mu tožilstvo očita kaznivo dejanje grožnje. Sodnica je k zagovoru najprej pozvala Tomšiča, ki ji je v svojem slogu odgovoril, da »se nima kaj zagovarjati«. »Lahko pa povem, kako je bilo. Prišel sem na proteste. Tam sem videl plakate smrt janšizmu. Jaz sem to prebral smrt Janši. (…) Zastop’te (…)?« je (nerazločno) pripovedoval Tomšič, zakaj je na protestih leta 2020 javno vpil, da je »fašista Janšo treba ubiti«, skandiral »ubi Janšo« in pozival, da je »Janeza Janšo treba samo ubiti in nič drugega«.
Sprva ni hotel odgovarjati na vprašanja, a si je po intervenciji svoje odvetnice Tatjane Sitar premislil in odgovarjal le na njena vprašanja. Slednja ga je najprej vprašala po zdravstvenem stanju, Tomšič pa je jecljaje dejal, da ima zdravstvene težave, a noče, da bi se komu smilil. Na vprašanje, ali je imel namen spodbuditi strah, je Tomšič odgovoril, da ni imel tega namena, da je šlo za »šov« kot na »fuzbalski tekmi«, da ni vpil le on, ampak tudi drugi, a so se potem poskrili. »Tako je bilo,« je pritrjeval. Glede plakatov s pozivi k smrti janšizma pa je Tomšič dejal, da je bilo teh na stotine. »Zdaj sem pa jaz ta glavni problem po ‘cajtngih’ in to. Dej ga srat.« Tomšičeva zagovornica potem ni imela več vprašanj.
V dvorano je nato stopil Janez Janša, ki je nastopil kot priča. Povedal je, da je bila Tomšičeva grožnja s smrtjo izrečena na javnem mestu in je odmevala, ker je bil takrat poseben čas, ko je odstopila vlada Marjana Šarca in se je pripravljala druga, sosednja Italija pa se je spopadala z epidemijo covida-19. Janša je nadaljeval, da smo takrat čakali, ali bo razglašena epidemija še pri nas, čas je bil poln nemira in pričakovanj, kaj bo, kar je zahtevalo trezne glave in strnitev vrst. Namesto tega pa so se začele demonstracije proti vladi, ki je sploh še ni bilo, del tega pa so bili tudi pozivi k smrti in grožnje Ludvika Tomšiča. Te niso bile edine, bile so pa javno izražene, posnete in javno predvajane povsod. »Videli so to tudi moji sorodniki, otroci,« je opozoril Janša in nadaljeval, da je bil to le uvod v serijo groženj s smrtjo, ki so se ponavljale naslednji dve leti na različnih demonstracijah s transparenti in še bolj na družbenih omrežjih. »Podano je bilo več predlogov kazenskih ukrepov. Storilci so na sodiščih zunaj Ljubljane že davno obsojeni, ampak to ni odmevalo v javnosti in zato ni imelo nobenega preventivnega učinka,« je v pričanju še dejal Janša.
Na vprašanje državne tožilke, kje je videl to, je Janša odgovoril, da je to videl najprej na spletu, kjer je bil posnetek groženj objavljen. Ponovil je, kakšne grožnje so bile izrečene: »Ubi Janšu!« Janša je na vprašanje tožilke, s kom se je o tem pogovarjal, dejal, da sta ga otroka spraševala, ali ga bodo res ubili. Na vprašanje, ali ga je bilo strah, je odgovoril, da zanj to ni bil šok, ker je bilo groženj veliko, za njegova dva otroka, ki sta bila takrat stara pet let in pol ter sedem let in pol, pa je bil.
Janša: To je bila dovolj realna grožnja
Na tožilkino vprašanje, kako je prišlo do pregona, češ da je predlog za pregon podal v prostorih vlade, je Janša dejal, da so postopek sprožili varnostniki iz urada za varovanje in zaščito, del tega je bilo, da se je Janša strinjal s pregonom. »Ali ste Ludvika Tomšiča poznali od prej? Ste ga srečali?« je še Janšo vprašala tožilka. Odgovoril je: »Ne da bi vedel.«
Na vprašanje Tomšičeve odvetnice glede takratnega varovanja je Janša dodatno razložil, da je kot izvoljen mandatar že imel varovanje, čeprav vlade še ni imel, in tudi, da je šlo za običajno varovanje in ne posebne zasebne varnostnike, ki si jih je po nastanku zadnje vlade zase ustanovil Robert Golob. Tomšičevo zagovornico je zanimalo še, ali se je Janša počutil ogroženega, ko je poslušal grožnje. »To je zgledala dosti realna grožnja. Ne samo zaradi gospoda, ki je to zakričal, ampak tudi zaradi množice, ki se je temu smejala in ploskala.«
»Jaz nisem gospod,« je Tomšič vskočil v besedo Janši, a ga je sodnica opozorila, naj tega ne počne in naj se vzdrži komentarjev. »Nisem vas prvič opozorila.« – »To ni bila grožnja, ki bi bila rečena v šali. To je bila grožnja, ki je zvenela dovolj realno,« je ponovil Janša.
Tomšič vpletel Niko Kovač
Sodnica je nato dala Tomšiču možnost, da postavi vprašanje Janši, a je Tomšič bolj kot to pojasnjeval, naj bi ga bili na protestih provocirali, rinili vanj, ker so bili lačni neke zgodbe. Verjetno je Tomšič pri tem mislil medije, a to lahko le ugibamo, ker je govoril precej nerazumljivo in zmedeno. Povedal je še, da je zaradi posredovanja Nike Kovač, ki je po oceni Tomšiča vodila proteste, prišel do njega policist in mu rekel, naj neha, ker bodo sicer sankcije. »Rekel sem ji, nič ne bo. Ne boj (se)! Potem sem šel!«
Janša je na koncu povedal celo nekaj, kar gre v korist obtoženca, in sicer, da je Tomšič s svojimi grožnjami le ponavljal stavke, ki so krožili v javnem prostoru in so bili napisani na transparentih že prej, tudi na seji programskega sveta RTV Slovenija, zato se je treba vprašati, zakaj pristojne institucije niso že prej reagirale na grožnje s smrtjo, da je potem to postala javna govorica.
Na predobravnavnem naroku je obramba predlagala, da se zaradi zdravstvenega stanja obtoženega imenuje izvedenec psihiatrične stroke, čemur je sodišče prejšnjo sredo ugodilo.
Naslednja obravnava je razpisana za 23. maj.