Pred dvema dnevoma smo poročali o besu zasebnih ponudnikov turističnih nastanitev na Hrvaškem (v glavnem gre za apartmaje v obmorskem pasu), ki imajo velike težave zaradi nenajavljenih prihodov turistov, ki celo sredi noči iščejo prost apartma ali sobo, sami pa niso rezervirali ničesar (TUKAJ).
Očitno zgodba dobiva nadaljevanje. Namreč, kot poročajo naši viri, se v višku sezone tu in tam še najde kakšen prost apartma, kar je sicer posledica večje ponudbe na trgu, saj naj bi se v primerjavi z lansko sezono našlo nekaj novih ponudnikov, pa tudi na nekaterih območjih novogradnje rastejo kot gobe na dežju (denimo Novalja na Pagu se je v zadnjih letih precej razširila). A tu se spet začnejo nove težave, saj mnogi pod vtisom medijskega poročanja ob najdbi prostega apartmaja krenejo v ofenzivo in se začnejo pogajati za znižanje cene, kar je precej bizarno početje v času, ko je turistična sezona na višku.
Kot je znano, so cene turističnih nastanitev najvišje v drugi polovici julija in prvi polovici avgusta, po koncu avgusta pa cene znova padejo na raven izpred sezone. Ne glede na to nekateri ponudniki apartmajev poročajo, da imajo tudi september polno zaseden, saj takrat še vedno teče kopalna sezona. Kot pravijo poznavalci, večina rezervira apartmaje preko interneta, najceneje pa je, če se to opravi v direktnem kontaktu s ponudnikom. Le redki svojih storitev ne oglašujejo preko interneta, zato pa ponudijo apartmaje po nižji ceni tako, da jih tržijo preko lokalne turistične informacijske pisarne.
Zanimivo pa je, da so nekateri mediji že začeli popravljati svoje ocene glede domnevne turistične katastrofe. V mesecu juliju naj bi Hrvaško tako obiskalo 4,5 milijona turistov, torej za dve Sloveniji in pol. Kar je denimo več kot ima celotna Hrvaška prebivalstva.
Seveda pa se postavlja vprašanje, kaj je bilo v ozadju poročanj nekaterih medijev (tudi slovenskih, pa tudi nekaterih na Hrvaškem) o slabi sezoni. Čeprav nekateri zamahnejo z roko in se sklicujejo na že tradicionalno slovensko nevoščljivost, pa ni mogoče izključiti tudi vpliva obveščevalnih in kontraobveščevalnih služb. Ni skrivnost, da Šarčeva vlada potrebuje »zunanje sovražnike«, kar je pokazala tudi letošnja spomladanska afera s Pop TV o domnevnih pritiskih hrvaške vlade na omenjeno televizijo, ki sicer velja za »hišni medij« Marjana Šarca (navsezadnje je nekdanja novinarka Pop TV Irena Joveva postala evropska poslanka prav preko LMŠ). Vse skupaj pa je predstavljeno v smislu, češ tako vlada kot Pop TV branita slovenske interese v primeru spodletele arbitraže – češ, prisluškovanje slovenskim arbitrom je izključna krivda Hrvaške. No, resnica je precej drugačna, o čemer smo že pisali, arbitražna afera pa je dejansko precejšen madež tako za zunanjega ministra Karla Erjavca kot za nekdanjega predsednika republike Danila Türka, pa navsezadnje za arbitra Jerneja Sekolca, Simone Drenik in še nekaterih diplomatov.
Upoštevati pa velja še eno dejstvo, ki je povezano tako z arbitražo kot tudi z migranti: Hrvaška je namreč neuradno že pripravljena na vstop v schengensko območje oz. naj bi bila uradno pripravljena z začetkom leta 2020. Evropska komisija naj bi o tem sicer odločala septembra. To lahko pomeni, da je letošnja poletna sezona še zadnja, ko so slovenske ceste obremenjene s kolonami pred mejnimi prehodi s Hrvaško. Jasno je, da je to v interesu tako turistom (tako slovenskim kot drugim), pa tudi prebivalcem obmejnega območja (denimo na Štajerskem, kjer so prebivalci Zgornjega Leskovca protestirali zaradi velikega navala na tamkajšnji mejni prehod, kamor prihajajo predvsem turisti, ki jim ni do nakupa avtocestne vinjete). Nekateri pa se bojijo, da bo z vstopom Hrvaške v schengensko območje vstop migrantov v Slovenijo še bolj enostaven kot doslej. Vendar je to predvsem stvar slovenske vlade, ki že zdaj ne želi zapreti meje za ilegalne migrante.
Je pa jasno, da so tudi na Hrvaškem zaznali vpliv slovenskega lobiranja proti vstopu Hrvaške v schengenski prostor, saj so mainstream slovenski mediji izrazito omalovažujoče nastopili proti proslavljanju obletnice operacije Nevihta, ki je Hrvaški vrnila več let zasedena območja t. i. Republike Srbske krajine. Očitno se tudi za tovrstnim medijskim komentiranjem skrivajo vplivi posledic starih struktur KOS JLA. In očitno iz istih krogov prihajajo tudi dezinformacije o kobajagi turistični katastrofi na Jadranu…
A res je tudi, da je meja v Istri krivično postavljena in dejansko gre tamkajšnja postavitev zelo v prid Hrvaški, saj se arbitri v primeru Istre niso ravnali po katastrskih mejah…
