19.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 24 junija, 2024

Banke nasprotujejo poskusom nacionalizacije njihovih dobičkov, vlada je pretiravala

Piše: Sara Kovač (Nova24TV.si)

Banke za pomoč po ujmi namesto nacionalizacijo dobičkov predlagajo ugodna posojila za obnovo domov s poroštvom države, ugodnejša potrošniška posojila in zakonsko ureditev moratorijev. Nasprotujejo enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, so za enkraten prispevek celotnega gospodarstva, je povedala direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo. 

Robert Golob je namreč včeraj bankam dal 48 ur časa, naj predlagajo konkretne rešitve, kako bi lahko prispevali k sanaciji in obnovi po poplavah v Sloveniji. Premier namreč pričakuje kar pol milijarde, a je to banke razjezilo, češ da so to prevelika pričakovanja. Golob jih je pozval, naj v sklad za obnovo prispevajo vsaj odstotek od skupne bilančne vsote, ki znaša dobrih 50 milijard. To pomeni, da bi vplačale približno pol milijarde evrov. Ekonomist Matej Lahovnik pravi, da so pričakovanja vlade v tem delu pretirana.

Še en izmed mnogih dokazov, da to vlado vodi stranka Levica. “Lastništvo podjetij bomo prenesli v roke države in lokalnih skupnosti. Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke,” je zapisano v programu stranke Levica, sedaj pa bodo to še uresničili. “Naj nekdo tole prosim pošlje v kabinet domačega socialističnega samodržca latinskoameriškega formata,” pa je komentiral Mitja Iršič in dodal 33. člen Ustave Republike Slovenije, ki se glasi: “Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja”. Sedaj pa bi vlada rada to pravico odvzela.

 

Raje kot nacionalizacijo banke predlagajo …
Med ukrepi, o katerih so se pogovarjali z ministrstvom za finance in tudi Banko Slovenije, je morebitna enotna zakonska ureditev moratorija. Drugi ukrep bi bil ugodna dolgoročna posojila za obnovo domov po fiksni obrestni meri, npr. triodstotni za 10 let, in s poroštvom države, je za časnik Delo povedala direktorica Združenja bank Slovenije Zadravec Caprirolo. Nasprotujejo morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, saj da so ti prehodne narave in se lahko do konca leta poslabšajo zaradi slabitev in odpisov posojil, tudi zaradi posledic poplav. Poleg tega bi lahko bilo zelo tvegano in problematično, če bi se glede obdavčitve izvajalo diferenciacijo med sektorji.

Sestanek predsednika vlade Roberta Goloba s predstavniki bank. (foto: STA)

Predlagajo majhno obdavčitev dobička celotnega gospodarstva
Eno od možnosti za solidarno financiranje pomoči vidijo tudi v enkratni, majhni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva in morebitnem enkratnem dodatnem odstotku dohodnine. “Takšen ukrep ne bi imel na nikogar pomembnega vpliva. Tisti, ki ima večji dobiček, da več, tisti, ki ga nima, pač ne bo prispeval,” je dejala. Te morebitne solidarnostne dodatne obdavčitve bi se lahko stekale v poseben sklad, ki ga bo predvidoma ustanovila SID banka. Kot je dejala Zadravec Caprirolo, bi banke vanj lahko prispevale z donacijami in tudi ugodnim financiranjem v obliki kreditov, ne bi pa mogle biti soustanoviteljice sklada, tako zaradi poslovnih kot regulatornih okvirov poslovanja.

Z Banko Slovenije se dogovarjajo za rahljanje makrobonitetnih omejitev za najbolj prizadete v ujmi. Ukrep bi bil namenjen fizičnim osebam, ki bi lahko najemale potrošniške kredite po ugodnejših pogojih od tržnih, in to za obdobje nad sedem let, kar je sicer omejitev. “Zdaj so, recimo, ljudje izgubili avtomobile, morajo v celoti nadomestiti kuhinje in drugo notranjo opremo v svojih domovih. Vse to je drago in če morajo naenkrat v nakupe, je za take primere smiselna sprememba omejitev,” je menila vodja združenja bank.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine