Piše: Lucija Kavčič
Avstrijska vlada je ob lanski stoti obletnici koroškega plebiscita deželi avstrijski Koroški napovedala finančno podporo v višini štiri milijone evrov. Zakon o plebiscitni donaciji so danes na Dunaju prvič v zgodovini avstrijske druge republike objavili tudi v slovenskem jeziku.
Slovenska različica zakona je objavljena na uradni strani urada avstrijskega kanclerja in v avstrijskem pravnem informacijskem sistemu RIS, poroča STA. Po tem zakonu bo avstrijska vlada do leta 2024 slovensko govorečemu prebivalstvu na avstrijskem Koroškem za projekte, ki so namenjeni skladnemu sožitju in kulturni raznolikosti ter gospodarskemu razvoju in razvoju infrastrukture v občinah, namenila za podporo štiri milijone evrov. 35 občinam na avstrijskem Koroškem na nekdanjem območju plebiscita za leto 2020 pripada dva milijona evrov, in sicer za podporo slovensko govorečemu prebivalstvu za sožitje v občinah in kulturno raznolikost, gospodarski in regionalni razvoj ter razvoj infrastrukture, dvojezične izobraževalne projekte in digitalno dvojezično predstavitev občin. Od tega bo največ sredstev, kar 800.000 evrov, namenjenih dvo- in večjezičnim ustanovam predšolske vzgoje in zgodnjega otroškega varstva.
Razdelitev sredstev
650.000 evrov je predvidenih za sanacije in invalidom prilagojene adaptacije kulturnih ustanov, 350.000 evrov medijskim, kulturnim in založniškim projektom slovensko govorečega prebivalstva, 120.000 evrov organizacijam, ki si prizadevajo za medsebojno sporazumevanje in spravo, in 50.000 evrov organizacijam, ki podpirajo gospodarske projekte in čezmejno sodelovanje. Zakon poleg naštetega predvideva še 30.000 evrov za organizacije v Sloveniji, ki se posvečajo kulturi nemško govoreče skupnosti v Sloveniji ter posredovanju njihovih ciljev. Prošnje za ta sredstva bo treba vložiti do 31. marca letos, o razdelitvi sredstev pa bo odločal poseben sosvet, v katerem bodo predstavniki urada avstrijskega kanclerja, avstrijskega ministrstva za umetnost, kulturo, javno upravo in šport, avstrijskega ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje, avstrijskega ministrstva za evropske in mednarodne zadeve in avstrijskega ministrstva za finance.
Pomemben korak
Kot je poročala avstrijska tiskovna agencija APA, je avstrijski podkancler Werner Kogler poudaril, da je bila moč Avstrije vedno njena raznolikost: »Objava zakona o plebiscitni donaciji v slovenskem jeziku pa je pomemben znak za koroške Slovence in Slovenke, katerih identiteto naj bi okrepili s tem zakonom in z njim povezanimi subvencijami.« Objavo zakona v slovenščini je kot zgodovinski dan za Slovence v Avstriji pozdravila slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Dejala je, da ima to dejanje močno simbolno vrednost in da je po opravičilu zveznega predsednika Alexandra Van der Bellna koroškim Slovencem lanskega oktobra v Celovcu to še en korak v smeri konkretnih dejanj pri uresničevanju manjšinskih pravic koroških Slovencev, ki so v preteklosti ostale neizpolnjene, so sporočili iz urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. V sporočilu urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za javnost so zapisali še, da je bila objava zakonskih besedil tudi v slovenskem jeziku standard že v zadnjem obdobju Avstro-Ogrske, čemur pa Republika Avstrija ni več sledila. V slovenščini objavljeni zakon o plebiscitni donaciji je tako prvo zakonsko besedilo Republike Avstrije, ki je bilo objavljeno tudi v jeziku katere od narodnih skupnosti v državi.
Simbolno dejanje
Objava zakona v slovenščini je zelo pomembna, saj simbolno prikazuje, da je manjšinski jezik enakopraven na vseh ravneh družbe, tudi v zakonodajnem postopku in pri upravljanju države. To dejanje hkrati štejemo tudi kot nadaljnji korak pri uresničevanju vladnega programa na področju narodnih skupnosti, ki je najbolj natančen in najbolj ambiciozen izmed vseh dosedanjih avstrijskih vlad, še piše v sporočilu urada, kjer si želijo, da bi prišlo do popolne in dokončne izpolnitve vseh manjšinskih pravic, ki koroškim Slovencem pripadajo po 7. členu Avstrijske državne pogodbe ter drugih mednarodnih in notranjih dokumentih Republike Avstrije. Spomnimo, da je 10. oktobra 1920 na avstrijskem Koroškem v skladu z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi izidov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.
Povišanje sredstev
Avstrijska vlada je lani poleg štirih milijonov evrov za avstrijsko Koroško ob stoti obletnici plebiscita napovedala tudi podvojitev podpore šestim avtohtonim avstrijskim manjšinam, med njimi slovenski avtohtoni narodni skupnosti, prav tako v višini štiri milijone evrov. Slovenska manjšina v Avstriji je tako dočakala prvo povečanje finančnih sredstev v zadnjih 25 letih. Glavno vlogo pri odločitvi za povečanje sredstev za manjšine so po poročanju STA imeli avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen, kancler Sebastian Kurz, podkancler Kogler in poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer.
Opozarjajo na pomanjkljivosti
Društvo koroških slovenskih pravnikov (DSKP), ki sicer pozdravlja, da je bil prvič v Zveznem zakonskem listu objavljen zakon tudi v slovenščini, pa zakon tudi kritizira, ker so občine, v katerih naj se uporabijo sredstva iz donacije, z redkimi izjemami navedene samo v nemščini. Kot poroča slovenski ORF, dvojezično niso navedene niti tiste občine, ki imajo dvojezične krajevne napise v celotni občini, kot so na primer Bilčovs, Sele ali Pliberk. DSKP pri tem poudarja, da je v slovenščini pisati o »Klagenfurtu« namesto o Celovcu pačenje slovenskega jezika, zato je prvi zakon v slovenščini v Zveznem zakonskem listu po mnenju društva napredek s pomanjkljivostmi in je lahko samo prvi korak. DSKP je opozorilo tudi na to, da bi bilo že zdavnaj treba v slovenščini objaviti tudi določila o manjšinski zaščiti, zlasti zakon o narodnih skupinah. »Sodišča, deželni uradi in občine se morajo, če uporabljajo slovenščino kot uradni jezik, seveda sklicevati na zakon o narodnih skupinah, nimajo pa na razpolago nobenega avtentičnega prevoda v slovenščino, tako da prihaja do različnih prevodov, kar seveda otežuje rabo slovenščine kot uradnega jezika,« so še zapisali pri DSKP in nadaljevali, da mora biti naslednji korak – poleg popravka 1. februarja objavljenega zakona pri poimenovanju krajev – vsaj še prevod določil Člena 7 Avstrijske državne pogodbe in Zakona o narodnih skupinah z objavo slovenske razlčice in v drugih manjšinskih jezikih v Zveznem zakonskem listu.
