Nadaljujemo z razkrivanjem dokumentov ameriške Centralne obveščevalne agencije (Central Intelligence Agency, CIA). Eden nosi naslov Protirežimska klima v Sloveniji z datumom 20. december 1955.
Vir CIA obvešča ameriške oblasti, da proti komunističnemu režimu delujejo naslednje skupine: duhovniki, kmetje, menedžerji za industrijsko in poslovno upravljanje, inženirji, delavci, pisatelji, umetniki ter psevdointelektualci. Vir svoje ocene izrazi v odstotkih, poleg tega pa navede še razloge za takšno ravnanje.
O duhovnikih zapiše: »Razen nekaj tistih, ki so člani Ciril-Metodovega društva, so vsi slovenski duhovniki proti režimu. Njihovo nasprotovanje temelji predvsem na ideoloških (verskih) in nacionalističnih razlogih (slovenske separatistične težnje).« Kmete vir CIA razdeli po slovenskih pokrajinah in ocenjuje, da je na Dolenjskem 90 odstotkov, na Gorenjskem 80 odstotkov, na Štajerskem 95 odstotkov in na Primorskem 90 odstotkov kmetov, ki so proti režimu. »Kmetje na splošno nasprotujejo režimu iz ideoloških razlogov (religija, komunistično poučevanje in praksa glede odprave zasebne lastnine), zaradi ekonomskih razlogov (visoka obdavčitev, nemogoče proizvesti dovolj za dostojno življenje) in zaradi nacionalističnih razlogov (slovenske separatistične težnje),« poroča vir in ugotavlja dodatne razloge za takšno ravnanje v različnih pokrajinah: »Na Dolenjskem je med drugo svetovno vojno skoraj vsaka kmečka hiša imela člana slovenske domobranske straže. Ob koncu vojne so bili ti možje (počrnjeno, op. p.) vrnjeni, večino (približno 11.000) pa so jih umorili Titovi partizani; na Štajerskem je večina kmetov (počrnjeno, op. p.), na Primorskem so kmetje izgubili trg v Gorici in Trstu. Nižji odstotek opozicije na Gorenjskem je posledica dejstva, da tamkajšnji kmetje v zadnjem času nekaj zaslužijo s turizmom.«
Prav tako vir zapiše, da osebje za industrijsko in poslovno upravljanje (danes bi jih imenovali menedžerji, op. p.) ter inženirji (vključno s člani partije) delujejo protirežimsko: »60 odstotkov oziroma 70 odstotkov, če ne štejemo vodij podjetij,« pravi. »Poleg posamičnih razlogov (ideoloških, nacionalističnih, ekonomskih itd.) osebe v tej kategoriji kot razred (zlasti inženirji) nasprotujejo birokratskim metodam in nesposobnim vladnim usmeritvam poslovanja podjetij in industrije.«
Proti režimu so tudi delavci. »Medtem ko odstotka ni mogoče oceniti, večina delavcev nasprotuje režimu zaradi ekonomskih razlogov (nizke plače, farsa glede lastništva delavcev v tovarnah itd.).«
Zadnja omenjena skupina so »pisatelji, umetniki, psevdointelektualci in drugi«. »Ta ocena (25 odstotkov) temelji na članstvu Kulturnega kluba v Ljubljani. Tretjina od preostalih 75 odstotkov pripada partijski eliti, preostalih 50 odstotkov pa so psevdointelektualci, ki živijo zunaj režima. Če bi v ljubljanskem Kulturnem klubu izvedli tajno anketo, bi se izkazale in prevladale individualistične težnje, 75 odstotkov članov pa bi oddalo svoj glas proti režimu,« ocenjuje vir CIA.
»Nasprotovanje režimu slovenski narod izraža v različnih oblikah: šalah, pridigah, fizičnem nasilju itd.« Sledi nekaj primerov. Vir CIA je na primer vedel, da je šala o Titovem Galebu tri študente stala zaporne kazni. Tako poroča ameriškim oblastem: »Na ‘testih’ brucovanja (prireditev, na kateri bruce preizkusi ‘komisija’ starejših študentov, preden jih sprejmejo v študentsko skupnost), ki je bil oktobra 1954 na Inštitutu za strojništvo Univerze v Ljubljani, je ‘komisija’, sestavljena iz treh študentov, brucu postavila naslednje vprašanje: Katera je najdražja ptica na svetu? Pravilen odgovor je bil galeb (to je aluzija na ladjo GALEB, ki jo Tito uporablja za potovanja v tujino). Tri člane ‘komisije’ so aretirali in obsodili na dva meseca zapora.«
Vir CIA navede tudi »velike protirežimski nemire, ki so izbruhnili na novoletni zabavi leta 1954 v tako imenovanem Zadružnem domu v Stični na Dolenjskem«. »Komunisti so kmete v Stični prisilili, da so zgradili dom in kmetje so v njem videli simbol režima. Ko je predsednik Ljudskega odbora Stična, komunist, začel govor na zabavi, ga je nenadoma zadel kamen, ki ga je nekdo vrgel skozi okno. Veliko mladih kmetov se je zbralo zunaj v temi, prvi kamen pa so vrgli, ker so dobesedno napadli hišo, jo hoteli porušiti in pretepsti komuniste. Pridružila se jim je večina ljudi, ki so sodelovali na zabavi. Pretep se je nadaljeval do okoli tretje ure zjutraj, ko ga je prekinila enota milice. Približno 70 oseb je bilo huje ranjenih in odpeljanih v bolnišnico, medtem ko je bilo še 70 ali 80 oseb, ki so bile le ranjene. Preiskavo je prevzela Udba. Oblasti so novico o izgredih zatrle, vendar se je kljub temu razširila v Ljubljano, kjer so govorili, da je bilo ranjenih 300, ubitih pa 20 ljudi.«
»Manjši incidenti se na Štajerskem in Dolenjskem odvijajo bolj ali manj redno,« piše vir CIA, in sicer pretepajo pripadnike milice, pretepajo člane partije in druge prorežimske osebe itn. »Kmetje pogosto izzivajo prorežimske ljudi (člane partije, tiste, ki so jih sumili za udbovske obveščevalce, sekretarje odborov itd.), medtem ko ti pijejo v gostilnah. Pretepejo jih ob najmanjšem izgovoru. Če kmete prepoznajo, jih nato aretirajo, nato pa se ti skušajo izogniti političnemu ozadju in trdijo, da so bili pijani, da so jih dekleta prevarala z njimi ipd.,« piše v dokumentu CIA.
»Duhovniki imajo zelo pogosto protirežimske pridige na bolj ali manj prikrit način. To se posebej dogaja v vaseh, ki so oddaljene od sedeža organov oblasti (ljudski odbor, partija, milica itd.). Ko se duhovnik zaradi tega znajde v težavah, se večina vaščanov vedno postavi njemu v bran,« zapiše še vir CIA decembra 1955.
