Piše: Lea Kalc Furlanič
Najmlajši poslanec opozicije ta čas Andrej Hoivik opozarja na izredno pomembnost napovedanih referendumov za državljane: proti novemu zakonu o RTV, povečanju števila ministrstev in zadržanju zakona o dolgotrajni oskrbi. Zato s svojimi sovrstniki iz Slovenske demokratske mladine vztrajno zbira podpise za uspeh na referendumih, s čimer bomo lahko preprečili škodljive odločitve Golobove vlade.
Poleg referendumov je bila tema pogovora tudi delo v opoziciji, odnos Goloba do medijev, delo Slovenske demokratske mladine, odpoklic veleposlanika Kajzerja, razmere na RTV, fiskalna ocena, Golobovo vladanje … Hoivikova mlada energija, ki jo je zajel tudi v svoj slogan, je iskriva in nalezljiva.
Fiskalni svet (FS) je objavil oceno predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2022; ocenil ga je za nerealističnega, tveganega in neustreznega. Golob je pred objavo v javnosti precej grobo komentiral, da ne sprejema ocen FS, češ da pravila slednjega ne morejo veljati za te čase … Kako to komentirate? Ima Golob prav ali se le brani?
V primeru realizacije predlaganega rebalansa bi to pomenilo izrazito ekspanzivno naravnano fiskalno politiko, kakor to ocenjuje FS. Takšna usmeritev v danih razmerah visoke inflacije ne bi bila ustrezna in je tudi neučinkovita. Vlada bo s svojo politiko državo zadolžila za kar 1,7 milijarde evrov v zadnji tretjini letošnjega leta. Ravno s tem pa se bodo najbrž povečala tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije. V naši stranki zato rebalansu nasprotujemo.
Kako ocenjujete način Golobovega komuniciranja z mediji oz. njegov odziv na neprijetna vprašanja medijev? Primer je njegov odziv na vprašanje novinarke STA, ali lahko podrobneje pojasni, kakšne »rešitve« išče vlada za »urejanje« razmer na RTVS, če bi referendum uspel?
Predsednik vlade se obnaša natanko tako, kot se je tudi v predvolilnih soočenjih: vehementno in zelo »svobodno«. Na neprijetna vprašanja ne odgovarja, primer je tudi več soočenj v TV Odmevih, kjer si je kar sam postavljal retorična vprašanja. Vendar pa so osrednji mediji na njegove odgovore tiho in tega ne problematizirajo. Zato se tudi želi polastiti RTV Slovenija, ki je z novim vodstvom končno dosegla spoštovanje lastne zakonodaje o prikazu različnih mnenj in pluralnosti.
V zvezi z napovedanim referendum opozicije o zakonu dolgotrajne oskrbe: zakaj bi bilo najustrezneje, da bi ta referendum uspel?
Ministrstvo za socialne zadeve je spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi v parlament poslalo po nujnem postopku. V glavnem predlagajo zamik ureditve dolgotrajne oskrbe, kar pa po domače pomeni, da bodo zadevo preprosto ukinili. To je nesprejemljivo, saj bomo zaradi tega izgubili prav vsi: starejši, saj si ne bodo mogli privoščiti oskrbe na domu, pa tudi mladi, ki bodo za oskrbo najstarejših sami morali finančno skrbeti. Če nam na referendumu uspe ohraniti dolgotrajno oskrbo z glasom PROTI predlaganim spremembam, bomo naredili veliko za naše starejše prebivalstvo.
Kaj je po vaši oceni razlog, da si je vlada omislila povečanje števila ministrstev? In kaj je razlog, da si je minister Mesec premislil glede uvedbe ministrstva za solidarno prihodnost? Utegne to biti le pesek v oči javnosti, da bi se omehčala in vendarle »pogoltnila« več ministrstev (ker bo pač eno manj)?
Odgovor je preprost: plačilo za svoje nevladne organizacije, ki so več kot dve leti vpili na nezakonitih protestih v času Janševe vlade. Hkrati so si neizvoljeni funkcionarji, kot sta Alenka Bratušek in Marjan Šarec, omogočili ministrske položaje. Minister Mesec se boji ljudske volje na referendumu. Po anketah logično večina nasprotuje večanju števila ministrstev, saj se s tem povečuje birokracija in tako odteka davkoplačevalski denar za plače in prostore novih ministrstev. Se je pa na njegovo »vdajo« že odzval premier, ki je rekel, da ministrstvo za solidarno prihodnost zagotovo bo. Zatorej nujno oddati podpis in na referendum!
Kako gledate na vse neposrečene »poskuse« (všečne zamisli) te vlade oz. predvsem ministrstva za delo in njegove druščine, ki jih tu pa tam lansirajo v javnost? Npr.: brezplačna kosila v šolah, zamrznitev cen hrane v izobraževalnih ustanovah, 60 dni neprenosljivega dopusta za očete …
Nekateri predlogi gredo v pravo smer, na primer regulacija cen hrane. Kar pa zadeva brezplačna kosila v šolah – ta predlog smo v SDS vložili na začetku novega sklica v maju. Takrat je vladna koalicija naš zakon zavrnila, češ da bodo sami pripravili boljši zakon. Sedaj poslanci koalicije pri Inštitutu 8. marec podpisujejo skoraj identičen zakon, namesto da bi ga vložili sami. Gre za cenen populizem, kot je tudi populistično ime njihove največje stranke. Sam menim, da je bila beseda »svoboda« grobo zlorabljena.
Kako komentirate razmere na RTVS in strašno zaganjanje novinarskih sindikatov tam ter ravnanje dela novinarjev, ki uzurpirajo programski prostor in čas za svoje interese?
Kot sem dejal na eni izmed sej odbora za kulturo: vlada želi v popolnosti prevzeti nacionalno RTV. Želijo se znebiti novinarjev, kot so dr. Jože Možina, Igor Pirkovič in Nejc Krevs, ki ne tulijo v njihov rog. Kot je dejal Marcel Štefančič mlajši: »Jebeno več jih je,« želijo pa si, da bi bili to »jebeno« vsi. Pravzaprav gremo v smer RTV, kot je delovala v času pod vodstvom Janeza Kocijančiča, ki je bil vidni član SD in je deloval kot prej v Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije – enostransko in diktatorsko torej.
Kako komentirate izjavo Lenarta J. Kučiča v nedavni oddaji Arena, ki je – čeprav je nazorsko blizu Levici – jasno povedal, da evropska zakonodaja ne dovoljuje kar tako prekiniti mandata vodstvenih javnih funkcij? To bi se utegnilo zgoditi generalnemu direktorju RTV, pa direktorjema Radia in TV v primeru, če referendum o RTVS ne bi uspel.
Gospod Kučič je pozabil, kaj je zapisano v noveli zakona, ki ga je pripravilo njegovo ministrstvo. Zato se vidi, da pravzaprav zakon ni nastal na vladi oz. ministrstvu za kulturo, ampak je nastal pod peresom nekdanje zelo pristranske novinarke Mojce Pašek Šetinc.
Zakaj nihče ne pojasni, niti poslanka Mojca Pašek Šetinc ne, četudi je ena od snovalk novega zakona o RTV, kdo in na osnovi katerih meril je določil, katere interesne nevladne organizacije bi delegirale svojega člana v programski svet RTV (in s tem dobile ne/posredni vpliv na RTV)?
Dobro vedo, katera merila oz. merilo se bo upoštevalo. To je merilo usmerjenosti v levo. Bolj zaskrbljivo pa je, da se ukinja nadzorni organ, kar pomeni, da ne bi nihče nadziral porabe denarja. Tako bi prek RTV-prispevka lahko takšne nevladne organizacije obvodno brezplačno promovirale tudi svojo ideologijo.
»Vlada je pri odpoklicu ambasadorja v ZDA kršila zakon o zunanjih zadevah, ker se niso pred odločitvijo posvetovali s Pahorjem, razlog odpoklica pa bedast: razkril je ‘diplomatsko skrivnost’, da morajo le za Natašo Pirc Musar po ambasadah zbirati podpise za kandidaturo,« je zapisal odgovorni urednik portala Siol Peter Jančič. Kako vi vidite to dejanje vlade oz. zunanje ministrice Fajonove?
Gre za politično odločitev. Tone Kajzer je vrhunski diplomat, ki je s fotografijo obvestil člana odbora za zunanjo politiko Janeza Janšo. Prav je, da je naš predsednik fotografijo objavil na socialnem omrežju, saj gre za javni interes. Kajzer ni niti najmanj kršil zakona o zunanjih zadevah, saj s svojim dejanjem Republike Slovenije ni niti najmanj ogrozil. Je pa ogrozil tranzicijsko levico, ki je takrat enostransko navijala za Natašo Pirc Musar.
Kako se vi osebno počutite, ko odgovorni odbori (in kasneje DZ) zavrnejo amandmaje opozicije? V katerem primeru ste presodili, da je zavrnitev zares zelo škodljiva za državljane?
Vsem je jasno, da bo večina opozicijskih predlogov zavrnjena, saj ima vladna koalicija udobno večino pri glasovanju. Vendar pa je dopolnjevanje slabih vladnih zakonov glavna naloga opozicije, saj s tem odpremo razpravo na samih sejah in opozorimo, kaj si o predlagani vsebini mislimo. Smo pa tudi že podprli amandma Levice glede regulacije cen plina, ki so ga – zanimivo – zavrnili člani drugih dveh koalicijskih strank.
Vendarle opozicija sprejetju nekaterih zakonov ni nasprotovala. Katerih in zakaj ne?
Zakonom, ki gredo v smer pomoči državljanom in državljankam, ne bomo nikoli nasprotovali. V tem mandatu bomo v SDS konstruktivna opozicija v nasprotju s strankami KUL, ki so v preteklosti s svojim »nagajanjem« škodovali razvoju naše države.
Aktivni ste v Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku SDS. Po Sloveniji pridno zbirate podpise za podporo referendumom itd. Katero je vaše osnovno vodilo in kaj bi želeli za prihodnost Slovenije?
Na mladih svet stoji in SDM je največji mladinski podmladek ter zato steber slovenskega dela sveta. Ta čas aktivno zbiramo podpise za vse tri referendumske pobude, saj menimo, da se prav vsi zakoni dotikajo mladih – še najbolj zakon o dolgotrajni oskrbi.
Se vam zdi, da je vaš »glas« med mladimi slišan ali pa so mladi danes nedojemljivi za dogajanje v družbi?
Opažamo, da se mladi vedno bolj zanimajo za politiko, vendar pa se včasih bojijo v javnosti oz. glasno opozoriti na svoje mnenje. Sam sem s sloganom »Z mlado energijo naprej« vsem mladim dal vedeti, da bom njihov glasnik tudi v parlamentu in naj jih ne bo strah delovanja v politiki.
Konec avgusta je bila na pobudo poslanske skupine SDS sklicana nujna seja odbora za kulturo, na kateri ste želeli sklep o temeljitem pregledu financiranja nevladnih organizacij na področju umetnosti. Zakaj odbor ni podprl vašega predloga in čemu pripisujete tako odločitev?
Ker bi ministrstvo zato moralo odpovedati več pogodb, ki so bile v preteklosti podpisane na lepe oči, predvsem s kulturno elito, ki je v Sloveniji večinoma v domeni leve sfere.
Kakšne so vaše napovedi vladi Roberta Goloba?
Vlada ima podporo 53 poslancev in poslank iz strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, zato bo vladala udobno, dokler ne bodo tudi njihovi volivci spoznali svojo zmoto in jih z javno besedo opozorili, da tako ne gre več naprej. Dvomim, da so si volivci največje koalicijske stranke želeli višje davke in zatiranje drugače mislečih ter izgon uspešnih gospodarstvenikov.
Biografija
Andrej Hoivik se je rodil 13. januarja 1993 v Ljubljani. Vse življenje je preživel v Škofji Loki. Po opravljeni zlati maturi je študiral kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Leta 2018 je magistriral iz organske kemije in se zaposlil v podjetju Filc kot razvojnik in svetovalec za kemikalije. Leta 2020 je na povabilo predsednika vlade Janeza Janše prišel v Kabinet predsednika vlade, kjer je postal svetovalec za področja okolja, infrastrukture in evropskih kohezijskih sredstev. Leto dni kasneje je postal podsekretar v novoustanovljeni Službi vlade za digitalno preobrazbo pri ministru Marku Borisu Andrijaniču. 24. aprila letos je bil v okraju Škofja Loka I izvoljen za poslanca Slovenske demokratske stranke.
