Piše: G. B., L. B., C. R.
Ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji smo povprašali politične analitike o tem, kaj za Slovenijo pomeni predsedovanje in kako komentirajo početje tranzicijske levice, da bi ta projekt čim bolj ogrozila. Na naša vprašanja sta se doslej odzvala Andrej Drapal in Vinko Vasle.
Andrej Drapal, svetovalec, publicist in filozof:
»Zunanja politika je zgolj preoblečena notranja politika. EU si neuspešno želi, da bi bilo predsedovanje ene od njenih članic notranja politika EU. Neuspešno zato, ker se tudi prevladujoča politika EU boji vsebinskega izpraševanja o lastni identiteti. Ta namreč vedno temelji na tradiciji; multikulturnost in revolucija ji namreč nasprotni. Zato se naše predsedovanje, formalna rutina, spreminja v vsaj skozi naše oči, v dramo.«
Vinko Vasle, kolumnist, novinar in slikar:
»Zame osebno je to velikanski dogodek majhne države. Ob takšnih dogodkih sem še bolj ponosen na svojo domovino, ki je morala skozi težke preizkušnje – od rojevanja slovenske pomladi, do izbojevanja slovenske države. Zato me levičarske in neokomunistične poniglavosti tipa Marjan Šarec, Luka Mesec in Tanja Fajon, ki tako rekoč skušajo vzeti legitimnost državi, da vodi EU, ne pretresejo. V svoji ideološki zaslepljenosti pač ne prepoznavajo, da ob tem dogodku ni prostora za politikantske diskvalifikacije, ki naj bi državi in državljanom vzele celo pravico do pokoronskih razvojnih sredstev. Slovenci nikoli nismo imeli samo tujih sovražnikov, ampak tudi lastno peto kolono. Vsega tega na volilni dan ne smemo spregledati. Bog je bil previden in ni dal možnosti, da bi nas v tem času sramotila vlada bivšega klovna z veselic. In hvala mu.«
