-0.2 C
Ljubljana
torek, 30 novembra, 2021

Analitiki menijo, da KUL-u primanjkuje glasov, zato gredo s peto stranko v lov na 46 glasov

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)

Vse več je namigovanj, da bo prav Igor Zorčič novi stari obraz novo ustanovljene stranke – na kar je med vrsticami namignil tudi sam. Čeprav politični analitiki napovedujejo, da naj bi bila to peta stranka, ki bi se pridružila strankam KUL-a in tako zagotovila manjkajoče glasove, pa Zorčič poudarja, da razmišlja o stranki, ki bi bila alternativa vsem obstoječim – mnogo volivcev namreč ne bi izbralo nobene od teh. Politolog dr. Miro Haček je sicer skeptičen glede tega, da bi Zorčič uspel politično aktivirati kakšen večji delež volilvcev, ki na volitvah praviloma abstinirajo, saj mu za to najbrž manjka kar precej tistega, čemur rečemo politična karizma. Tudi analitik Marko Balažic meni, da ta stranka nikakor ne bo mogla ponoviti fenomena Mira Cerarja, ki je z ustanovitvijo dva tedna pred volitvami dosegel enega boljših političnih rezultatov v moderni slovenski zgodovini. 

Studio City je v tem tednu gostil predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki je nekako, vsaj med vrsticami napovedal, da namerava ustanoviti novo stranko. Obstoječim se ne bo pridružil, to je zagotovil, saj je dobil veliko sporočil ljudi, ki pravijo, da ne bi volili nobene od obstoječih strank. V mislih ima liberalno stranko, ki bi umirila strasti, je povedal. Pravzaprav bi bil rad alternativa tako trenutno vladajočim strankam kot tudi strankam KUL-a, kar mu je sicer kar težko verjeti. O ustanovitvi nove Zorčičeve stranke je poročal tudi Reporter, ki je navedel, da se stranka sicer ne bo imenovala po njem, se ji bo pa pridružila večina lokalnih odborov stranke SMC, “tako tistih, ki so že razpuščeni, kot tudi tistih, ki obstajajo le še na papirju in vztrajajo, ker se bojijo sankcij proti njihovim občinam”.

To, da bi Zorčič pobral večino lokalnih odborov stranke SMC, so po mnenju analitika in lobista Miloša Čiriča pobožne želje Reporterjevega avtorja. Če bi imel Zorčič res tak vpliv v SMC-ju, bi bil namreč danes on predsednik te stranke. Zorčič lahko pobira del volivcev strank SD, LMŠ in SAB, ki so nezadovoljni z njihovo koalicijo s stranko Levica, ter še kakšnega volivca od tistih, ki so pač nezadovoljni z obstoječimi strankami. Po Čiričevem mnenju Zorčič tudi ni oseba, ki bi znala pritegniti pozornost, zato bi bil bolj kot od njega rezultat odvisen od morebitnih drugih nosilcev. Koalicija s KUL-om je po besedah Čiriča prav gotovo Zorčičeva prva izbira, vendar pa tega verjetno ne bo odkrito priznal, drugače ne bo imel prednosti pri volivcih, ki so nezadovoljni s KUL-om oziroma s koalicijo strank SD, SAB in LMŠ z Levico.

Igor Zorčič in Milan Kučan (Foto: STA)

Zorčiču manjka kar precej tistega, čemur rečemo politična karizma
Profesor politologije dr. Miro Haček je dejal, da je sicer težko komentirati, ker še ne vemo zagotovo, ali bo ta stranka sploh ustanovljena, kako se bo imenovala in kam bo usmerjena. Lahko pa z večjo verjetnostjo pričakujemo, da se bo skušalo nagovoriti sredinski del volilnega telesa, ki je v preteklosti že volil LDS, Zares, SMC in LMŠ, čeprav je hkrati mogoče pričakovati, da bo glede na dosedanje politične odločitve Zorčiča in njegovih političnih sopotnikov bodoča stranka usmerjena bolj v levo sredino in bo torej nagovarjala volilno telo, ki ga sicer nagovarjajo SD, LMŠ in SAB. “Zato pričakujem, da se bo nova stranka “zajedla” predvsem v volilno podporo KUL in veliko manj v volilno podporo strank trenutne vladajoče koalicije, hkrati pa sem skeptičen, da bi uspel  Zorčič politično aktivirati kakšen večji delež volilvcev, ki na volitvah praviloma abstinirajo,” je pojasnil Haček in ocenil, da mu za to najbrž manjka kar precej tistega, čemur rečemo politična karizma. Te je imel Miro Cerar precej več. Čeprav je Zorčič napovedal, da naj bi bila njegova stranka liberalna, pa Haček dvomi, da bi bila stranka dejansko vsebinsko liberalna, saj dosedanje odločanje poslanske skupine nepovezanih v državnem zboru kaj veliko skupnega z liberalnim pač nima. Politični analitiki menijo, da gre za morebitno stranko Zorčiča za peto stranki KUL, ki

Foto: STA

S peto stranko v lov na 46 glasov
Politični analitik Marko Balažic meni, da sodeč po polarizaciji slovenskega političnega prostora in iskanju 46. glasu lahko domnevamo, da se bo enako dogajalo tudi po volitvah. Lahko smo priča, da se je kampanja pravzaprav že začela, začelo se je preštevanje političnih glasov in nekako je prišlo – sploh levo od sredine do spoznanja, da do 46. glasu manjka še kakšna stranka, ki bi lahko te glasove zagotovila – ravno iz tega razloga bomo po vsej verjetnosti priča nastanku nove stranke, ki bo skušala nagovarjati levosredinsko politično telo in zagotoviti teh pet do deset odstotkov, kolikor jim manjka do večine. Pričakovati je, da bo šlo za enega izmed obstoječih, ne tako novih obrazov – že nekaj časa se omenja tudi Tomaža Vesela, je spomnil Balažic. Verjetno se bo poskusilo revitalizirati še koga. Kakšnega drugega razloga, kot da se KUL-ovem četvorčku pridruži še peta stranka, v ustanovitvi nove stranke Balažic pravzaprav ne vidi. Da bi ta stranka posegala v neko večino slovenskega političnega prostora ali sodelovala s kom iz trenutne koalicije, pa glede na napovedi tudi ne gre pričakovati.

Seveda se ob tem poraja tudi vprašanje, kako uspešen bo sam KUL in kako bo tam s pretakanjem političnih glasov – nekatere stranke so si namreč precej konkurenčne. Predvsem je tu vprašanje LMŠ-ja in do določene mere tudi Alenke Bratušek – po vsej verjetnosti bi nova stranka posegla tudi v bazen teh dveh strank. Gre torej za neko pragmatično odločitev, saj določen prostor, v katerega je mogoče do neke mere poseči, kljub vsemu obstaja. Pri strankah, ki skušajo nagovarjati politično sredino, je trenutno kar precej dogajanja. Nova stranka bi verjetno skušala nagovarjati tudi nekatere prejšnje volivce stranke SMC, sam SMC pa se je tudi do določene mere prečistil in pozicioniral nekam na sredino in na tak način tudi posega po volivcih – sploh glede nekega liberalno-gospodarskega programa. Tako bi bili nova Zorčičeva stranka in SMC seveda tudi konkurentki.

Foto: STA

Igor Zorčič ni novi Miro Cerar
Nikakor pa ta stranka ne more ponoviti fenomena Mira Cerarja, ki je z ustanovitvijo dva tedna pred volitvami dosegel enega boljših političnih rezultatov v moderni slovenski zgodovini. Ne smemo pa pozabiti, da so tudi Cerarja gradili kar nekaj časa – gradilo se je predvsem v smeri etičnega politika; po drugi strani smo namreč imeli Zorana Jankovića in Janeza Janšo, ki so ju bremenile neka poročila korupcijske komisije in se je prav tu delalo razliko. Pri Zorčiču neke tako zelo močne razlike, na podlagi katere bi lahko mobiliziral takšen del volilnega telesa, Balažic ne vidi. Poleg tega se je tudi politična krajina v Sloveniji spremenila in po vsej verjetnosti taki prijemi niti ne bi več delovali.

Skozi proteste lahko opazimo, da se prebuja gibanje nekega antiestablishmenta, vendar pa gre to bolj v smeri nekega populizma, kot pa v smeri ustaljenih vzorcev. Je pa Igor Zorčič tipičen primerek nekoga, ki je del sistema, del establismenta in bi te volivce zelo težko nagovoril. Če pogledamo programe različnih strank, so si programi med seboj precej podobni. Iz tega lahko sklepamo, da tudi nova stranka ne bo mogla vzpostaviti bistveno drugačne paradigme, je še pojasnil Balažic. Verjetno pa je treba pripomniti še to, da Zorčič skoraj zagotovo niti nima takšnega potenciala, kot sam meni, da ga ima.

 

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine