Piše: Peter Truden (Nova24tv)
“Družina kot osnovna celica fašizma,” je “ugledni” politični analitik Alem Maksuti komentiral izjavo ameriškega konservativca Bena Shapira o levičarskem pogledu na otroke in družine. To pa še ni vse. Maksuti je ob zmagi tranzicijske levice napovedal naj se tisti, “ki so v preteklih dveh letih delali svinjarije, pripravijo na najhujše.“
Levica ima v zadnjem obdobju težave z radikalnimi ideologi, ki se sicer v medijih pojavljajo kot ugledni politični analitiki ali strokovnjaki. Alem Maksuti, Marko Milosavljević, Dragan Petrovec je le nekaj imen z nerazsodnostjo in nezmožnostjo realnih pogledov in ocen na družbeno dogajanje, temveč se zatekajo v levičarski ekstremizem in revanšizem.
Predvsem Maksuti, ki so ga pred volitvami ujeli paparaci na kavi z “desničarskim skrajnežem” Damirjem Črnčecem, je že zdavnaj presegel nivo akademske razprave in na Twitterju posega le še po skrajnih sredstvih.
Napadel je družino
Znano je, da želi marksistična levica uničiti družino kot osnovno celico človeške družbe, da jo tako dojema tudi Maksuti je dokazal, ko je komentiral članek Nove24TV o konservativnem ameriškem komentatorju Benu Shapiru. Zanj je družina kot osnovna celica fašizma. Tako pa je njegovo objavo videl poslanec SDS Branko Grims: “Danes je svetovni Dan družine in vsem Vam iskreno čestitam! Spodaj si oglejte, kako ta dan “praznujejo” levičarji… primer Alem Maksuti, ki ga osrednji mediji vsiljujejo kot “uglednega intelektualca”. Toda ne jezite se nanj, samo povedal je na glas bistvo koalicijske pogodbe!“
Najhujše v imenu pravičnosti
Levičarski skrajnež Maksuti je pred dnevi v javnost lansiral še sporočilo, ki je šokiralo marsikoga: “Ne vem kako naj to povem, ampak vsi, ki so v preteklih 2 letih delali svinjarije, naj se pripravijo na najhujše. To bi bilo dobro (in nujno) za demokracijo. Pa ne gre za revanšizem, ampak za kakšno-takšno pravičnost, ki bo osnova za to, da na novo opredelimo medsebojne odnose.” Verjamemo, da je zapis šokiral marsikoga, vendar ta izraža intimne želje dedičev krvave revolucije po maščevanju v imenu “pravičnega” in ob nerazumevanju demokracije, da oblasti v Sloveniji ne more imeti nihče drug kot levica. S povsem enakimi izgovori so pokradli premoženje in v brezna pometali svoje politične nasprotnike slovenski komunisti. S tem so zadostili “pravičnosti”, obče gledano pa so izpadli zločinci in ker njihov zločin pravno ni bil ustrezno sankcioniran se pojavlja v takšnih in drugačnih oblikah še danes.
